Objave za javnost
40. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM12.09.2007 - 19.09.2007 |
S 40. MOS-om zadovoljni tako razstavljavci kot obiskovalci
Včeraj je svoja vrata zaprl jubilejni 40. Mednarodni obrtni sejem (MOS). V družbi Celjski sejem smo z letošnjim MOS-om zadovoljni, saj je navkljub poplavam, ki so zaznamovale ta teden in sejmišča sicer niso neposredno prizadele, izpolnil pričakovanja razstavljavcev in obiskovalcev. Obisk je bil podoben lanskoletnemu. Sejem je med 12. in 19. septembrom obiskalo več kot 158.000 ljudi in si ogledalo ponudbo več kot 1600 razstavljavcev iz 33 držav.
Prvi vmesni rezultati ankete, ki je bila izvedena med obiskovalci MOS-a, so pokazali, da se struktura obiskovalcev v zadnjih letih spreminja v korist poslovnih obiskovalcev. Sejem je še vedno zanimiv tako za zasebne kot za poslovne obiskovalce, ki so z urejenostjo sejma in razstavnih prostorov zalo zadovoljni, celo bolj kot v preteklih letih. Kot prednost MOS-a so obiskovalci izpostavili tudi pestrost ponudbe in možnost vzpostavitve osebnega stika med kupcem in proizvajalcem.
Na drugi strani so razstavljavci izrazili zadovoljstvo z urejenostjo sejmišča, organizacijo sejma in strukturo letošnjega obiska. "V družbi Celjski sejem si bomo še v naprej prizadevali izboljšati kvaliteto naših storitev in pestrost ponudbe, zato smo vsake pohvale kot tudi kritike veseli, saj nam pomaga pri pripravi prihajajočih sejemskih projektov", je dejala namestnica direktorja uprave Celjskega sejma Breda Obrez Preskar.
" } [26861]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26861" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "16.0" ["title"]=> string(48) "Razstavljavci: "Naslednje leto se znova vidimo!"" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-19 13:25:48" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-19 13:25:48" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2492) "
O vtisih z letošnjega jubilejnega sejma smo po koncu prireditve povprašali nekaj razstaljavcev:
Marja Dolamič, Tondach: »Letošnji sejem je uspešen. Zadovoljni smo tudi, ker smo razstavni prostor iz šotora letos uspeli preseliti v halo L. Podpora Celjskega sejma je popolnoma zadovoljiva. Prijetno je, da vidimo, da so tudi obiskovalci zadovoljni. Naš nastop na sejmu lahko ocenim kot zadovoljiv, tako da bomo naslednje leto ponovno tu.«
Marko Trampuš, Seltron: »Z obiskom ljudi na našem razstavnem prostoru smo zadovoljni. Poudariti pa moram, da je organizacija boljša kot lani in upam, da bo še naprej tako. Tudi v prihodnjih letih bomo namreč prisotni na MOS.«
Anita Amidžič, Slovenijales: »Letos smo razstavljali drugače kot ponavadi. Zelo smo zadovoljni z obiskom, saj se ta vidi po količini marketinškega materiala, ki smo ga podelili obiskovalcem. Tudi vreme je bilo naši strani. Naslednje leto bomo gotovo ponovno razstavljali na MOS, samo na večjem razstavnem prostoru.«
Dimitrij Krajnc, LES-KRA: »Naše podjetje se na MOS predstavlja drugič, prodajamo pa prvič. Z obiskom smo kar zadovoljni, a smo pričakovali, da bo več mimoidočih prišlo mimo našega razstavnega prostora. V spodnjem delu hale A je bilo namreč veliko ljudi, vendar niso vsi prišli tudi v zgornje nadstropje. Tudi organizacija sejma je bila dobra.«
Klemen Kavčič, i-svetovanje: »Finančno areno organiziramo v podjetju i-svetovanje v sodelovnju s Celjskim sejmom tretje leto. Obisk je vsako leto večji in arena je vedno bolj prepoznavna, tudi med razstavljavci. Obiskovalcem in razstavljavcem želimo dati možnost, da se lahko na MOS izobrazijo tudi na področju osebnih financ in načrtovanjem le-teh.«
Avgust Sedeljšak, Ogrevanje Sedeljšak: »Kot dolgoletni razstavljavci smo s sejmom zadovoljni. Za program ogrevanja na lesno biomaso se je zanimalo veliko obiskovalcev. Sklenili smo dosti poslov, tako kratko kot dolgoročnih. Prišlo je dosti novih in tudi starih strank, pa tudi poslovnih partnerjev iz tujine.«
" } [26860]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26860" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "22.0" ["title"]=> string(41) "Zaposlovanje delavcev iz EU ni zapleteno " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-19 11:34:03" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-19 11:34:03" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2890) "Med prebivalci Evropske unije se za delo v Sloveniji najbolj zanimajo delavci iz Poljske, Slovaške in Češke, Slovenci pa se za delo v tujini odločajo redkeje.
Zadnji dan Mednarodnega obrtnega sejma je celjska območna enota Zavoda za zaposlovanje v sodelovanju z evropsko mrežo za zaposlovanje EURES (European Emloyment Services) pripravila predavanje o možnostih zaposlovanja delavcev iz držav evropskega gospodarskega prostora. Od vstopa Bolgarije in Romunije v EU opažajo veliko zanimanje za delo v Sloveniji tudi iz teh držav. Kot je povedala ena izmed štirih EURES svetovalk v Sloveniji Mirica Zver, slovenska podjetja niso kaj dosti konkurenčna pri tujih iskalcih zaposlitve, predvsem zaradi plačil, ki jih ponuja slovenski trg delovne sile.
Kot ugotavlja Zverova, se slovenske razmere na trgu delovne sile ne razlikujejo veliko od ostalih v Evropi. Delavcev primanjkuje predvsem na področju gradbeništva, kovinarske industrije, informacijske tehnologije, menda pa potrebujemo tudi kadre v zdravstveni dejavnosti. Zverova meni, da Slovenci nismo pretirano mobilen narod, čeprav se radi podučimo o monžnostih zaposlovanja v tujini. »Ponavadi se situacija spremeni, ko ugotovijo, da takšno delo za sabo potegne tudi družino in podobno,« je dejala svetovalka.
Opozorila je, da je danes takšno zaposlovanje delavcev iz EU veliko bolj enostavno. »Bistvena prednost je namreč, da za državljane EU delovno dovoljenje za Slovenijo ni več potrebno,« je pojasnila EURES svetovalka. Od administrativnih elemetov pa regulacija poklicev ostaja. Slovenija ima na seznamu okoli 270 takšnih poklicev, med katerimi so najpogostejša medicinsko in izobraževalno področje in področje mojstrskih poklicev. Kot je dodala Zverova, pa država število takšnih poklicev vendarle zmanjšuje.
Kot je še dejala, EURES portal omogoča, da delodajalci sami poiščejo življenjepise tistih delavcev, ki so zainteresirani za delo v Sloveniji. »Druga možnost je, da podjetja sodelujejo z EURES svetovalcem, kar je povsem brezplačno. Mi prevedemo opis prostega delovnega mesta in zahtevo po delavcu posredujemo v želeno državo,« je povedala Zverova.
Institucijo EURES je ustanovila evropska komisija z namenom pospeševanja mednarodne mobilnosti. V mrežo so vključeni javni zavodi držav članic EU ter države evropskega gospodarskega prostora in Švica. Osnovni instrument mreže EURES je spletna stran, ki povezuje delodajalce in iskalce zaposlitve iz cele Evrope. Na tem portalu lahko delodajalci objavljajo prosta delovna mesta in na njih tudi kandidirajo.
" } [26859]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26859" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "17.0" ["title"]=> string(43) "Organizatorji zadovoljni, MOS bo še zrasel" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-19 11:17:06" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-19 11:17:06" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3176) "Direktor uprave družbe Celjski sejem d.d. mag. Franc Pangerl je na zaključni novinarski konferenci podal skupno oceno o letošnjem jubilejnem 40. Mednarodnem obrtnem sejmu in povedal, da je 40. MOS uresničil vsa pričakovanja.
»Uresničil je predvsem poslovni cilj, ki je bil začrtan - da se MOS uvrsti v srednjeevropski prostor kot vez med razvitim in manj razvitim delom. Iz jugovzhodnega dela danes gledajo na Slovenijo tako, kot smo mi še nedolgo tega gledali na Avstrijo in Italijo,« je povedal direktor Pangerl. Prvi mož Celjskega sejma je povedal, da je v dneh sejma posvetil mnogo pozornosti predvsem razstavljavcem, saj »skozi njihova mnenja dobimo podobo uspešnosti, poslovnosti in podobo sejemskega dogodka.« Pangerl je poudaril, da Slovenija dogodek kot je MOS potrebuje, saj se s sejmom primerno predstavlja v svetu. »MOS ima velik vpliv, neke vrste poslanstvo prenosa na jugovzhodne trge. Do včeraj je prireditev obiskalo 154 tisoč obiskovalcev,« je dodal Pangerl in se zahvalil vsem sodelujočim, predvsem Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ki je »ponovno dokazala, da je vredna zaupanja.«
Namestnica direktorja uprave družbe Celjski sejem d.d. in vodja projekta MOS Breda Obrez Preskar je potrdila, da so predstavitve razstavljavcev na MOS na nivoju, kot so v začetku napovedovali. »Ponosni smo na predstavitve razstavljavcev in na to, da je sejem postal pomemben dogodek, ki je bil letos deležen še več pozornosti strokovne javnosti kot v preteklih letih,« je poudarila Breda Obrez Preskar. Namestnica direktorja je povedala, da so bila poslovna srečanja, ki so jih organizirali, zelo dobro obiskana in prinesla že konkretne rezultate. »Izredno uspešna so bila srečanja med avstrijskimi in slovenskimi podjetji, Madžari so uspešno predstavili svoje turistične produkte, predstavniki Vojvodine so ocenili, da so se srečali s pomembnimi akterji slovenskih podjetjih in tudi obisk kosovske delegacije je bil deležen pozornosti poslovne javnosti. Zelo smo zadovoljni in te vezi bomo tkali še naprej in jih širili na druge trge,« je dodala Obrez Preskarjeva.
Direktor Pangerl je povedal tudi, da so na občino poslali nov zazidalni načrt. »Sejem bi na tej lokaciji moral imeti več prostora in smotrno bi bilo to lokacijo opredeliti kot sejemsko-prireditveno. V kolikor pa so občinski načrti drugačni, mora sejemska dejavnost v naslednjih petih, desetih letih preučiti možnosti nove lokacije, smotrno bi bilo ob avtocesti, da se razbremeni mestno središče,« je razložil Pangerl. Breda Obrez Preskar je ob tem dodala, da so v teh dneh prejeli vabilo Evropske sejemske organizacije CEFA, ki »nas je povabila k sodelovanju kot enega izmed vodij sejemske dejavnosti v Sloveniji. V preteklosti je bil to Ljubljanski sejem d.d., ki v zadnjih letih ne izpolnjuje več pogojev. Zato so povabili nas in mi smo pristali. Več informacij o tem bomo posredovali v jesenskem delu.«
" } [26858]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26858" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "18.0" ["title"]=> string(25) "OZS zadovoljna s 40. MOS " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-19 11:15:57" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-19 11:15:57" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2838) "Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun je na srečanju z novinarji ob zaključku jubilejnega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju povedal, da je zbornica tudi na letošnjem MOS dobro sodelovala z organizatorjem. Pripravila je več dogodkov kot prejšnja leta, vsi pa so bili po Klunovih besedah dobro obiskani.
Predsednik OZS je vesel, da so skupaj z organizatorji uspeli še dodatno dvigniti strokovni nivo prireditve in da odraža tisto, kar slovenska obrt in podjetništvo predstavljata. MOS je zbornica poleg lastne predstavitve izkoristila tudi za srečanja in dogovore tako s predstavniki državne politike kot s partnerji iz tujine. Po Klunovih besedah so bili ti dogovori izredno plodni, saj bo imela odslej OZS še več možnosti vpliva na izboljšanje pogojev dela za malo gospodarstvo. »Dogovorili smo se tudi, da bomo skupaj s tujimi poslovnimi partnerji ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta dodatno pritisnili na evropsko zakonodajo in pripravili kvalitetne predloge za zmanjševanje birokratskih ovir, zniževanje stroškov in večjo konkurenčnost,« je optimistično zaključil Klun.
Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek pa je v svojem govoru poudaril, da je izredno vesel, da sejem živi in da ohranja »svojo kondicijo« z rahlim izboljšanjem sejemskega obiska. »To je fenomen, saj ugotavljamo, da zainteresiranost ljudi za sejme pada, MOS pa uspeva ohranjati tako zanimanje obiskovalcev kot tudi svojo funkcijo,« je povedal Pavlinjek. Dodal je, da dober strateški položaj Slovenije sejmu omogoča povezovanje zahodne in jugovzhodne Evrope, kar je treba še naprej s pridom izkoriščati. Pavlinjek je poleg sejemske ponudbe zadovoljen tudi z obsejemskim dogajanjem, upa pa, da se bo štiridesetletna tradicija še dolgo nadaljevala in da bo Slovenija tako tudi v prihodnje imela osrednji sejem, kjer se bodo predstavljali obrtniki in podjetniki. »Tudi tujci, ki so letos obiskali MOS, so povedali, da je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih naredilo velik korak naprej, k čemur sta izredno veliko prispevala tudi obrtništvo in podjetništvo,« je povedal predsednik upravnega odbora OZS.
Pavlinjek je še dodal, da se standard na MOS iz leta v leto dviguje, da pa si razstavljavci želijo še več fiksnih objektov, ki predstavljajo večje udobje. »Sicer pa se lahko MOS po ponudbi in kvaliteti enakovredno primerja z ostalimi sejmi v Evropi in upam, da bo Celje nekoč resnično postalo osrednje evropsko sejemsko mesto,« je zaključil Pavlinjek.
" } [26856]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26856" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "19.0" ["title"]=> string(20) "Klub pravih mojstrov" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-18 19:31:43" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-18 19:31:43" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2089) "Predzadnji dan 40. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) so se prvič uradno srečali člani Kluba mojstrov Slovenije in preučili poročilo o dosedanjem delu odbora Kluba ter naredili načrt dela za v prihodnje.
Klub mojstrov je bil ustanovljen pred dobrimi tremi meseci, danes pa šteje 200 članov. »Interes je velik, saj smo le slabo uro po ustanovitvi že imeli 80 članov, do konca tega leta pa pričakujemo, da bo v Klub včlanjenih 300, morda celo 400 članov mojstrov in mojstric različnih mojstrskih nazivov,« pojasnjuje Nataša Štirn, svetovalka specialistka in sekretarka Kluba. »Glavna naloga Kluba mojstrov je vzdrževanje vrhunske ravni znanja mojstrov ter skrb za promocijo mojstrov na trgu. Člani se lahko odločajo, da postanejo sodni izvedenci za področje obrti, ki jo opravljajo in s tem prispevajo h kvalitetnejšemu, bolj strokovnemu, predvsem pa hitrejšemu reševanju sodnih postopkov,« dodaja Štirnova.
Za vsak mojstrski naziv je imenovan odbor, ki skrbi za strokovnost na posameznem poklicnem področju. Devetinštiridesetim odborom pa se bosta v prihodnje pridružila še dva nova s področja gostinstva, in sicer odbor za naziv kuharski mojster in mojster strežbe.
Člani Kluba lahko na svojih izdelkih in za svoje storitve uporabljajo znak mojstra »Napravljeno je mojstrsko« (»Factum est fabre«), ki je slogan slovenskih obrtnih mojstrov. »Prav danes (t.j. včeraj - op. ur.) smo od Urada za intelektualno lastnino prejeli potrdilo, da je naša prijava sprejeta, kar pomeni, da lahko od tega trenutka dalje ta znak tudi tržimo,« pojasnjuje Štirnova. Za mnenje o delovanju združenja smo povprašali tudi slikopleskarskega mojstra Franja Toliča, ki je z delovanjem kluba zelo zadovoljen: »Omogoča nam, da uveljavljamo skupne interese ter najdemo odgovor na marsikatero vprašanje, ki nas zanima.«
" } [26855]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26855" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "24.0" ["title"]=> string(41) "Nevestni delavci sedaj hitreje ob službo" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-18 16:17:35" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-18 16:17:35" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1896) "»Pri postopanju s problematičnim delavcem mora biti postopek delodajalca pravočasen in obenem temeljiti na pravni podlagi,« je na predavanju na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju poudaril svetovalec svetovalnega centra pri Obrtni zbornici Slovenije Dušan Bavec.
Problematični so tisti delavci, ki kršijo takšne ali drugačne obveznosti iz delovnega razmerja, bodisi zakon o delovnih razmerjih ali o varnosti in zdravju pri delu, kolektivno pogodbo ali pa celo samo določila iz pogodbe o zaposlitvi. Predavatelj je razložil, da se delodajalci v primeru takšnega delavca pogosto odzovejo prehitro in nepremišljeno. Da bi se izognili morebitnim nepotrebnim zapletom na sodiščih, povračilom škode in podobnemu, morajo po Bavčevih besedah v boju proti njim izbrati postopke, ki temeljijo na zakoniti pravni podlagi, hkrati pa so hitri in učinkoviti.
Ena izmed pogostih kršitev je zloraba bolniškega dopusta. »Delodajalec zaradi varstva osebnih podatkov sicer nima pravice vpogleda v delavčevo zdravstveno kartoteko, lahko pa od njegovega osebnega zdravnika dobi podatke o tem, kakšna navodila mu je dal v času bolniškega dopusta,« je povedal Bavec. Dodal je, da je o spremembah zakona o delovnih razmerjih še prerano govoriti, saj je zakon šele v postopku sprejemanja. So pa po njegovih besedah delodajalci podali kar nekaj konkretnih predlogov in pripomb. Ena izmed pomembnejših je, da se delodajalcu ne bi bilo treba zagovarjati, če delavcu izredno odpove delovno razmerje, ko ta poskusnega dela ne opravi uspešno. Poleg tega predlagajo tudi določbo, po kateri bi delavcu, ki pet dni neupravičeno izostane z dela, delodajalec lahko odpovedal delovno razmerje.
" } [26854]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26854" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "20.0" ["title"]=> string(14) "Danes na sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-18 10:08:59" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-18 10:08:59" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(863) "Predzadnji sejemski dan bo v Modri dvorani od 11. ure dalje potekalo srečanje članov kluba mojstrov. V Mali kongresni dvorani bodo ob 11. uri govorili o prenosu dejavnosti.Obrtna zbornica Slovenije je za obrtnike v dvorani A pripravila štiri delavnice. Med drugim bodo ob 10.30 uri odgovorili na vprašanje, s katerimi listinami, oznakami in dokumentacijo o izdelkih oditi na trg. Ob 12.15. uri bodo govorili o kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, ob 14. uri pa o tem, kako se izogniti pastem delovnega prava pri postopanju s problematičnim delavcem. Zadnja delavnica ob 15.45 uri bo namenjena nepovratnim sredstvom Evropske unije.
Danes bodo še zadnjič potekala predavanja v Finačni areni, v hali L1. ob 12.15 bo beseda tekla o pasteh pokojninskih varčevanj, uro kasneje pa še o »finančnem zdravju«.
" } [26852]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26852" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "21.0" ["title"]=> string(37) "Nova finančna sredstva za podeželje" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 16:29:13" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 16:29:13" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3194) "Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) je Bogdan Pungartnik iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2007-2013.
Program, ki so ga začeli pripravljati v jeseni 2005, je bil potrjen v juniju letošnjega leta. Gre za skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za začetek in razvoj mikro in malih podjetij na podeželskem območju. Kot je pojasnil Pungartnik, je »podlaga za pripravo PRP 2007-2013 Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 (NSN), katerega splošni cilj je uravnotežen in trajnosten razvoj podeželskih območij Slovenije.«
Za podpiranje trajnostnega razvoja podeželskih območij se politika razvoja podeželja osredotoča na tri temeljne cilje - izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva (os 1), podpiranje upravljanja z zemljišči in izboljšanje okolja (os 2) in izboljšanje kakovosti življenja ter spodbujanje diverzifikacije gospodarskih dejavnosti (os 3). Vsakemu posameznemu temeljnemu cilju v PRP 2007-2013 ustreza tematska os, ki jih dopolnjuje »metodološka os«, namenjena pristopu LEADER (os 4).
V vsaki od štirih osi se izvajajo različni ukrepi, razdeljeni po prednostnih nalogah in so namenjeni različnim upravičencem ter podpirajo različne vsebine. »Nekatere ukrepe smo izvajali že doslej, program pa ponuja nekaj novih, ki se bodo izvajali prvič,« pojasnjuje Pungartnik in dodaja:»Med novimi ukrepi velja izpostaviti ukrep izboljšanja in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, v okviru katerega bo več sredstev namenjenih naložbam za velike namakalne sisteme in posodobitev hidromelioracijskih sistemov. Gre za nov ukrep, ki se do sedaj ni izvajal, in je pomemben v luči klimatskih sprememb.« V okviru subvencijske kampanje so kmetje že vlagali vloge za ukrepe 2. osi, prvi razpisi za ukrepe 1., 3. in 4. osi PRP 2007-2013 pa bodo objavljeni po sprejetju nacionalne uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi, kar naj bi se po Pungartnikovih besedah zgodilo nekje septembra letos.
Država bo s PRP 2007-2013 izvajala izbrane ukrepe vseh štirih osi, ki so opredeljeni v uredbi Evropske skupnosti, pri čemer bo izhajala iz analize stanja in zastavljenih ciljev na osnovi Strateških smernic Skupnosti in NSN. Za uresničitev teh smernic je namenjenih skoraj 1,16 milijard evrov, od tega znaša prispevek evropskega kmetijskega sklada dobrih 900 mio EUR, preostali del pa predstavljajo nacionalna sredstva. »Po sprejetju uredbe bomo objavili razpise in s prvimi izplačili začeli prihodnjo pomlad. S tem bomo omogočili bodočim potencialnim podjetnikom, da lažje pričnejo opravljati svojo dejavnost in lažje zaživijo v podjetniškem svetu«, zaključuje Pungartnik.
" } [26851]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26851" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "23.0" ["title"]=> string(37) "Načelniki upravnih enot obiskali MOS" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 15:58:56" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 15:58:56" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1452) "Na tradicionalno srečanje načelnikov upravnih enot na mednarodnem sejmu v Celju (MOS) je celjska upravna enota povabila načelnike vseh enajstih enot slovenskih mestnih občin, poleg tega pa tudi tiste načelnike v regiji, s katerimi najpogosteje sodelujejo.
Na delovnem sestanku so najprej izmenjali izkušnje in poglede na delovanje upravne prakse različnih upravnih področij. »V okviru strategije vodenja upravnih enot smo se pogovarjali predvsem o glavnem načelu, učinkoviti in prijazni državni upravi. Gre torej za upravne storitve, ki so skoncentrirane in vodene v korist strank,« je povedal načelnik celjske upravne enote Damjan Vrečko. Prepričan je, da so še rezerve na tem področju, in hkrati dodal, da se obetajo novi predpisi, ki naj bi občankam in občanom še olajšali pot pri upravnih storitvah.
Tik pred počitnicami je prah dvignilo tudi imenovanje novih načelnikov upravnih enot. »Rekel bi, da lahko minister za javno upravo tiste načelnike in načelnice, za katere ima argumentirane rezultate, k sodelovanju povabi tudi brez javnih razpisov. Za druge je pač ocenil, da naj se preizkusijo v kandidiranju na trgu in za te so se izvedli javni natečaji. Mislim, da so sedaj postopki v zaključni fazi, zato bodo tudi ta vprašanja kmalu rešena,« je še dejal Vrečko.
" } [26850]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26850" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "25.0" ["title"]=> string(45) "Državna sredstva za podjetja so še na voljo" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 15:50:49" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 15:50:49" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3146) "Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je danes na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavila ključne podporne instrumente za razvoj podjetništva in podjetniške kulture ter ukrepe za razvoj malih in srednje velikih podjetij. Ministrstvo za gospodarstvo je predstavilo Program ukrepov za spodbujanje podjetništva za obdobje 2007-2013, predstavniki javnega sklada za podjetništvo pa so spregovorili o aktualnih finančnih spodbudah. Na koncu je možnosti in potenciale razvoja podjetništva v turizmu predstavila še Slovenska turistična organizacija (STO).
Pomočnica direktorja JAPTI Alenka Hren je pozdravila zakon o podpornem okolju za podjetništvo, ki ureja vse podporne strukture za storitve podjetnikom. Med drugim tudi opredeljuje podjetniško in inovativno podporno okolje, kjer lahko podjetniki in podjetja dobijo svoje storitve. »Mislim, da je bil zakon nujno potreben. Zadeve so s tem strukturirane in transparentne,« je povedala Hrenova, ki podjetnikom pri iskanju informacij svetuje uporabo 32 lokalnih podjetniških centrov, kjer delujejo vstopne točke »VEM« - Vse na enem mestu.
Predstavnica ministrstva za gospodarstvo Marta Slokar pa je pojasnila, da gospodarski resor pripravlja novi razpis področju razvojno-raziskovalnih projektov. »Izšel bo naslednji mesec, namenjen pa je skupinam podjetij, ki imajo enotno razvojno vizijo in želijo na trg poslati skupen inovativni proizvod,« je pojasnila Slokarjeva.
Pri javnem skladu za podjetništvo je trenutno v ospredju dolžniško financiranje in financiranje s subvencijami. V prihodnjem letu pa se obeta tudi spodbujanje malih in srednjih podjetij z lastniškimi in dolžniškimi viri. Podlago za to predstavlja zakon o družbah tveganega kapitala, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Če bo sprejet, bo vlada ustanovila javno družbo tveganega kapitala kot hčerinsko podjetje omenjenega sklada. S pomočjo sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj bo država po besedah direktorice javnega sklada za podjetništvo Maje Tomanič Vidovič lahko začela z lastniškim financiranjem podjetij z velikim razvojnim potencialom.
V letošnjem letu je Sklad prek sedmih različnih razpisov objavil za 61,5 mio evrov ugodnih finančnih sredstev, od tega za 18,58 mio evrov povratnih in kar 43 mio evrov nepovratnih sredstev. Podjetja se še vedno lahko prijavljajo na razpise, vendar je pri razpisih za mikrokredite in ugodne kredite z garancijo Sklada na razpolago le še nekaj sredstev. Razpis za subvencije za zagon novih podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih je že zaprt, po drugi strtani pa lahko podjetja še vedno izkoristijo razpise za pridobitev subvencij za nakup nove tehnološke opreme in za turistične objekte, garancije za najem leasinga za tehnološko opremo in kredite za razvojne aktivnosti.
" } [26849]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26849" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "26.0" ["title"]=> string(69) "Poslovna srečanja – nova oblika promocije obrtnikov in podjetnikov" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 14:19:31" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 14:19:31" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1971) "Obrtna zbornica Slovenije (OZS) je v sklopu letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju organizirala poslovno srečanje, na katerem so se na individualnih razgovorih srečali obrtniki in podjetniki iz 59 različnih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Italije.
Kot pojasnjuje Andreja Zaviršek iz OZS, so se tovrstna srečanja, ki jih pripravljajo že 2 leti, izkazala za zelo učinkovita. »Gre za novo obliko promocije z prvotnim namenom širitve poslovnih dejavnosti naših članov na druge trge. Doslej so se poslovna srečanja z vnaprej pripravljenimi individualnimi razgovori izkazala kot odlična priložnost za navezovanje poslovnih stikov, saj omogočajo stik med najprimernejšima potencialnima poslovnima partnerjema,« meni Zavirškova.
»Tovrstna srečanja so odlična priložnost za navezovanje novih poslovnih stikov in širitev dejavnosti na tuje trge, posebej v času mednarodnega sejma,« meni eden izmed sodelujočih obrtnikov na srečanju, Martin Križanič iz mariborskega podjetja N.B.S. d.o.o. Z njim se strinja tudi hrvaški podjetnik Vladimir Jagečić iz podjetja EPO - energetsko procesna oprema: »Samega sejma si še nisem ogledal, saj sem na MOS prišel z namenom, da se udeležim tega poslovnega srečanja. Menim, da je to idealna priložnost, da navežeš tisti prvi kontakt s potencialnimi poslovnimi partnerji ali pa zgolj izmenjaš izkušnje z ostalimi podjetniki in obrtniki.« Da so učinki teh srečanj zelo dobri, dokazujejo podatki o vedno novih podjetjih, ki jih ustanavljajo doma in v tujini in ki jih dobivajo na OZS. Podobne rezultate pričakujejo tudi v prihodnosti, zato bodo s svojimi člani že prihodnji mesec sodelovali na poslovnih srečanjih na Češkem, v Avstriji in Makedoniji.
" } [26848]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26848" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "27.0" ["title"]=> string(22) "Preudarno z denarjem! " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 14:18:48" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 14:18:48" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1870) "»Za finančno zdravje je najpomembneje, da posameznik ve, kaj si lahko za svoj denar privošči in česa ne,« je na Finančni areni, ki poteka v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju poudaril i-svetovalec Klemen Kavčič. Finančne prihodke in odhodke je po njegovih besedah treba vsak mesec predvideti že vnaprej.
Kavčič je razložil, da je pri nadzoru nad lastnimi financami ključno zapisovanje vseh odhodkov. Tako lahko vsak sam ugotovi, kateri nakupi so bili smotrni in čemu se lahko v prihodnosti odreče. »Dolgoročno si lahko na tak način privoščimo več razkošja, poleg tega pa lahko kaj malega tudi privarčujemo,« je povedal finančni strokovnjak in dodal, da je predvsem varčevanje izredno pomembno. Tako si namreč naredimo finančne rezerve, iz katerih lahko v primeru daljšega bolniškega dopusta, izgube službe ali nepričakovanih stroškov črpamo denar. »V tujini je navada, da starši takoj po rojstvu otroka začnejo zanj tudi varčevati. Ideja je zelo dobra in menim, da bo v prihodnosti tega tudi v Sloveniji vedno več. Ta denar se lahko kasneje porabi za otrokovo šolanje ali pa se ga nameni za kaj drugega,« je povedal predavatelj.
Kavčič je še poudaril, da je treba denar vedno smiselno razpršiti, saj se tako zmanjšajo tveganja za njegovo izgubo: »Slovenci smo še vedno predvsem bančni varčevalci, a zavedati se moramo, da je veliko bolj smiselno vlagati v razne sklade.« Za konec je Kavčič povedal, da urejene finance posamezniku ne prinašajo le finančne varnosti, pač pa pozitivno vplivajo tudi na ostale sfere njegovega življenja, kot so zdravje, družina in kariera.
" } [26847]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26847" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "15.0" ["title"]=> string(37) "S sporazumom za nove delavce iz Bosne" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 13:38:16" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 13:38:16" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2930) "Danes so na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu predstavniki Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS), Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in Agencije za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine (BiH) podpisali protokol, s katerim želijo pospešiti sodelovanje na področju zaposlovanja delavcev iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji.
»Gre za protokolarno sodelovanje med ZDODS in našim ter bosanskim zavodom za zaposlovanje. Ena glavnih težav je, da protokol med Bosno in Slovenijo zaradi zapletov na vladni strani ni bil podpisan in ratificiran. Zato smo poiskali drugo možnost in sami oblikovali sporazum, ki ga danes podpisujemo,« je pojasnil generalni sekretar ZDODS Igor Antauer.
Namen protokola je dobiti ustrezno delovno silo iz skrajšati postopke v zvezi s tem. Združenje in oba zavoda se bodo usmerili na oskrbovanje našega trga delovne sile z delavci iz BiH za poklice, za katere pri nas primanjkuje ljudi, ob upoštevanju veljavnih predpisov na področju zaposlovanja in dela tujcev. Sporazum so sklenili, da bi olajšali izbor delavcev in na podlagi pravilnika o medsebojnem sodelovanju (ki ga bodo sprejeli konec tega leta) ugotovili kako skrajšati birokratske postopke in bolje obveščati člane delodajalskega združenja o teku postopkov. Antauer upa, da je s protokolom ZDODS dobil monopol nad hitrim zagotavljanjem delovne sile, dodal pa je, da sistem kvot za zaposlovanje tujcev »nima s tem nič, saj le-tega sprejema vlada.«
Generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen je povedala, da je Zavod za zaposlovanje pod velikimi pritiski za izdajo delovnih dovoljenj za tujce in da so postopki preveč komplicirani. »Pomembno je, da delodajalci dobijo delovno silo čim hitreje in da so delavci zaščiteni,« je razložila Poglajenova in povedala, da iz največ tujih delavcev k nam prihaja ravno iz Bosne. »Trenutno jih je registriranih 32 tisoč, kar predstavlja 70 odstotkov vseh delovnih dovoljenj.«
Direktor Agencije za delo in zaposlovanje BiH Huso Sarić je povedal, da je protokol rezultat večmesečnih sodelovanj med državama in da so delavci iz BiH v Sloveniji prisotni že 30, 40 let. Tudi predsednik ZDODS Milan Škapin je potrdil, da se je v zadnjih letih pokazalo, da se pri nas najbolje obnesejo prav delavci iz Bosne. »Pomemben je tudi izvedbeni del s čim manj birokracije,« je še dodal Škapin.
Slavnostnega podpisa se je udeležil tudi veleposlanik BiH v RS Izmir Talić. Popoldan je sledila delavnica za delodajalce, na kateri so predstavniki ZDODS pojasnjevali, kako zaposlovati in pridobiti delovno silo iz BiH brez nepotrebnih zapletov.
" } [26845]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26845" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "14.0" ["title"]=> string(54) "Za uspeh na tujih trgih pomembna natančna strategija " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 11:27:45" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 11:27:45" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1702) "Pomočnik generalnega sekretarja za storitve Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Andrej Poglajen in direktor podjetja BMR inženiring in storitve Marko Rajter sta danes na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju poudarila, da je internacionalizacija malih in srednjih podjetij dolgotrajen proces. Najpomembneje je, da ima podjetje, ki želi uspeti na tujem trgu, do podrobnosti izdelane analizo, cilje in strategijo.
Predavatelja sta razložila, da je internacionalizacija posebej pomembna za podjetja iz malih držav, saj imajo premalo domače tržišče in morajo svoje priložnosti tako iskati tudi v tujini. Poleg tega so pogosti razlogi za začetek delovanja na tujih trgih zasičenost domačega trga, možnost povečanja obsega prodaje, naključne priložnosti ali pa ugodnejši stroškovni in davčni vidiki. Pri širitvi podjetja izven meja domače države je treba biti po Rajterjevih besedah pozoren predvsem na dobro poznavanje ciljnega trga in na izbor oblike internacionalizacije glede na dejavnost in zmožnosti podjetja. Najpomembneje pa je, da ima podjetje narejeno analizo vseh področij, s katerimi se ukvarja, imeti pa mora tudi jasno opredeljene cilje ter natančno izdelano strategijo. Slednja mora biti izvedljiva, merljiva in fleksibilna, obvezno pa mora predvidevati tudi možnost težav oziroma neuspeha.
Rajter je sicer poudaril, da v procesu internacionalizacije uspe le podjetje, ki je dovolj veliko (imeti mora vsaj šest zaposlenih), finančno stabilno, izkušeno, uveljavljeno na domačem trgu in ki ima možnost dopolnjevati manjkajoče resurse.
" } [26844]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26844" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "3.0" ["title"]=> string(14) "Danes na sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-17 10:45:18" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-17 10:45:18" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1986) "Na Mednarodnem obrtem sejmu se bo ob 12.30 uri srečalo 14 načelnikov slovenskih upravnih enot, sprejem bo potekal v avli. V sejni sobi E2 so se ob 10. uri zbrali člani Upravnega odbora Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, ob 11.30 uri pa nameravajo v novinarskem središču podpisati protokol o medsebojnem sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje ter Agencijo za delo in zaposlovanje BiH. Ob podpisu protoka je predvidena tudi novinarska konferenca.Predstavniki ministrstva za kmetijstvo od 10. uri dalje v sejni sobi hale L1 predstavljajo spodbujanje podjetništva prek programa razvoja podeželja od 2007 do 2013.
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije bo ob 14. uri v sejni sobi E2 v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo predstavila pogoje za ustanovitev s.p. ter ključnih podpornih storitev za razvoj podjetništva v Sloveniji. Od 9. ure dalje poteka izobraževanje članov mojstrskih izpitnih odborov v Mali kongresni dvorani. Ob istem času so v Modri dvorani pričeli predstavitve o internacionalizaciji malih in srednje velikih podjetij, ob 12. uri pa bodo sledila poslovna srečanja.
Podporne storitve za razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji so pričeli predstavljati ob 10.15 uri v sejni sobi Celjanke. Ob 14. uri pa bodo lahko delodajalci tam izvedeli, kako lahko zaposlijo delavca iz Bosne in Hercegovine brez nepotrebnih zapletov.
V okviru delavnic, ki jih v dvorani A organizira Obrtna zbornica Slovenije, se bodo seznanili s pravnimi pastni poslovanja malega podjetja, o obisku davčnega inšpektorja in o nepovratnih sredstvih Evropske unije.
Finančna arena v hali L1 bo ponudila kar sedem raznovrstnih predavanj. Med drugim bo beseda tekla o naložbenih certifikatih kot novi naložbeni prihodnosti in o izzivi pokojninskih zavarovanj. Primerjali bodo tudi naložbena zavarovanja v Sloveniji in Avstriji.
" } [26843]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26843" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "2.0" ["title"]=> string(48) ""MOS v ničemer ne zaostaja za evropskimi sejmi"" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 19:47:32" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 19:47:32" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(4870) "Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju je danes obiskal evropski poslanec in predsedniški kandidat Lojze Peterle.Kakšni so vtisi po ogledu jubilejnega sejma?
»Moji vtisi so boljši kot lani. Opažam, da se sejem razvija in tudi številke to potrjujejo, saj je za pet odstotkov več razstavljavcev, pa tudi obiskovalcev je več. Že dolgo nisem videl tukaj takšne gneče. Tudi v predstavitvi izdelkov vidim, da so obrtniki naredili korak naprej. S sejma odhajam opogumljen, saj naši obrtniki tukaj kažejo, kaj zmorejo, in to je za vso Slovenijo zelo pomembno.«
Torej ste tudi sicer reden obiskovalec Mednarodnega obrtnega sejma?
»Ja, precej redno sem obiskoval ta sejem vrsto let. Nekajkrat sem sicer tudi manjkal, drugače pa sem vedno z veseljem prišel. Danes so me obrtniki ponovno seznanili z najnovejšimi zahtevami slovenske obrti in vesel sem, da je vlada del njihovih preteklih zahtev že uresničila, seveda pa je treba narediti še veliko.«
Kako pa sicer vidite pomen tega sejma za promocijo Slovenije v Evropi in v svetu? Letos se obiskovalcem med drugim predstavljajo Indijci in Tajvanci, pa Avstralci, Srbi, Angleži ...
»To pomeni, da dobiva sejem tudi globalno dimenzijo in menim, da se organizatorji sejma zavedajo, da globalizacija prinaša nove priložnosti. Naša ambicija mora biti, da smo vodilni na čim več področjih. Sedaj, ko je Slovenija postala del evropske zveze, je MOS dobil izrazito posredniško vlogo pri povezovanju obrti iz različnih koncev Evrope. Tukaj prihaja do srečevanja inetersov in mislim, da bo sejem to srečevanje v prihodnjih letih samo še krepil. Celjski sejem razume, kje je tržna niša in kaj je njegovo poslanstvo in živahnost sejma to dokazuje.«
Kakšni so trendi sejemske dejavnosti v EU in kako uspešno jim MOS sledi?
»Udeležujem se različnih sejmov, saj so zame ogledalo gospodarstva. Sejmi so zame bistven pokazatelj dogajanja na gospodarskem področju. Rekel bi, da MOS ne zaostaja za ostalimi evropskimi sejmi. To, kar sem danes tukaj videl, je evropsko ter v marsičem inovativno in drugačno. Zato menim, da smo lahko samozavestni, seveda pa moramo biti neprestano budni in razvijati nove pristope.«
Ali po vašem mnenju naša država naredi dovolj za mala in srednja podjetja?
»Država je številne zahteve obrtnikov razumela pravilno in začela z reformami tega področja. Bi pa rad poudaril, da je treba gospodarstvu povrniti davčne olajšave pri investiranju v osnovna sredtsva. Predvsem za manjše podjetnike so te olajšave zelo pomembne, država pa lahko morebiten manjši davčni priliv nadomesti iz drugih virov.«
Kaj konkretno lahko storite na tem področju vi kot poslanec Evropskega parlamenta?
»Sam nisem član odbora za gospodarstvo pri Evropskem parlamentu, a kot podpredsednik Evropske ljudske stranke, soodločam o tem, kaj bomo podpirali. V stranki sem zadolžen za informacijsko družbo in za mala in srednja podjetja; lahko rečem, da ves čas podpiramo politiko na evropski ravni, ki naj krepi mala in srednja podjetja z velikim poudarkom na pomoči podjetnikom, ki šele začenjajo s svojo dejavnostjo. Želimo jim omogočili uspešen start in jim pomagati prevoziti prve klance. Zato je posebej pomembno, da jih v prvih letih razvoja ne preobremenimo. To je danes evropski trend in upam, da mu bosta sledila tudi slovensko bančništvo in podporna politika vlade.«
Kako slovenski evroposlanci zunaj naših meja promovirate slovensko podjetništvo, predvsem mala in srednja podjetja?
»Lani smo v Evropskem parku, ki ga letno obišče okoli 2.700.000 gostov, v najbolj obiskanem terminu organizirali predstavitev slovenske obrti. Več kot 200.000 ljudi je tako spoznalo Slovenijo, slovenski turizem, stare poklice in našo kulturo, manjkal pa ni niti »Ribničan«. Sam pri promociji pomagam, kjer le morem. Tudi v Bruslju in Strassborgu organiziramo različna srečanja, konference in razstave na to temo. Letos bom sprejel okoli 700 Slovencev, med njimi bo in je že bilo tudi veliko obrtnikov, ki jih zanima, kako delujejo evropske institucije. Sem torej vedno za promocijo slovenskega gospodarstva, posebej, če gre za majhna in srednja podjetja. Zato me ne čudi, da me je h kandidaturi za predsednika nagovarjalo ravno malo gospodarstvo. Vesel sem, da imam tukaj tako podporo in mislim, da lahko na tem področju precej pomagam.«
" } [26842]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26842" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "4.0" ["title"]=> string(54) "Med Tajvanom in Slovenijo so razlike tudi glede sejmov" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 19:41:01" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 19:41:01" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2022) "V 40-letni zgodovini Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) se tajvanski razstavljavci predstavljajo že drugič. Letos je na MOS pod okriljem tajvanskega sveta za razvoj trgovine (Taiwan External Trade Development Council - TAITRA) pripotovalo 16 razstavljavcev.
Na razstavnem prostoru v hali L1 celjskega sejmišča obiskovalcem predstavljajo zadnje dosežke visoke tehnologije in široko paleto izdelkov. Po besedah glavne vodje projekta Cecilie H.C. Lee je tajvansko delegacijo na MOS poslala država, ki jih delno tudi financira. »Z Obrtno zbornico Slovenije smo podpisali tudi sporazum, saj menimo da moramo imeti poslovne stike s Slovenijo, ki nam zaenkrat predstavlja dokaj nepoznano in neraziskano tržišče. Kar se MOS tiče, smo slišali, da gre za zelo popularno in uspešno sejemsko prireditev. V preteklosti nismo nikoli bili del kakšne podobnega dogodka v Sloveniji, zato smo se odločili, da je sejem v Celju najboljša pot do predstavitve na slovenskem trgu. Tako smo leta 2005 s 6 razstavljavci prvič sodelovali na MOS, letos pa smo ponovno tukaj z razširjeno ponudbo 16 razstavljavcev.«
Da med Slovenijo in Tajvanom obstajajo kulturne razlike, je jasno vsakomur. Velike razlike pa so tudi med sejmi v Sloveniji in tistimi v Tajvanu. Leejeva pojasnjuje, da so tajvanski sejmi v primerjavi z MOS časovno krajši in namenjeni izključno poslovnežem. Tako na sejmih v Tajvanu ne dovoljujejo vstopa otrokom, temveč je obisk dovoljen samo poslovnežem in ne širši javnosti. »Naše izkušnje so take, da MOS obiščejo predvsem ljudje, ki ne sklepajo velikih poslov, ampak kupujejo le posamezne artikle,« dodaja Leejeva. Nekaj poslovnih stikov so Tajvanci vendarle navezali, čeprav jim malo problemov povzročala komunikacija, o Slovencih pa menijo, da so prijazni, pošteni in prijetni ljudje.
" } [26841]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26841" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "5.0" ["title"]=> string(38) ""Vsa pričakovanja so se uresničila!"" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 18:18:58" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 18:18:58" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1831) "Vmesno oceno o letošnjem jubilejnem 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) je danes podal direktor uprave Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pangerl, ki zadovoljen pravi, da gre letos za sejem presežkov. »To kar smo najavili, se je v prvi polovici že zgodilo - sejem je nad sejmi, vsa pričakovanja so se uresničila,« je zadovoljno povedal prvi mož Celjskega sejma. Pangerl je poudaril, da so ocene med obiskovalci in razstavljavci enotne, da je »sejem na visokem nivoju in izredno posloven ter da je to tisto, kar si želijo in kar so od sejma pričakovali.«
Direktor uprave je povedal, da se je uresničila vizija, da je MOS povezava med razvitim zahodom in jugovzhodom, kar bodo s pridom v naslednjih letih še povečali. »Celje z MOS in slovensko gospodarstvo nasploh sta lahko posrednika pri prenosu tehnologije Evrope in razvitega dela slovenskega gospodarstva na tehnološko manj razvita področja. To se je videlo v obiskih delegacij, pri predstavitvah jugovzhodnega dela in v velikem zanimanju zahodnega dela Evrope, predvsem zaradi tega, ker se tam manjša in srednja podjetja težje prebijajo, ko v globalnem prostoru iščejo svoj prostor. Preko takega sejma pa imajo v osmih dneh kompletno poslovno sliko globalnega trga, ki ga želijo osvojiti, na dlani,« je razložil Pangerl in ponosno dodal, da so razstavni prostori na evropskem nivoju. »Če greste danes na evropski sejem ali na celjski, ne opazite razlike ne v vsebinskem ne v tehnološkem smislu. Slovenija je v dveh letih naredila takšen korak, da se ga sploh ne zavedamo. Mi smo zagotovo del Evrope. Tudi jugovzhodni trgi so dojeli, da je Slovenija most preko katerega lahko najhitreje izkoristijo.«
" } [26840]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26840" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "6.0" ["title"]=> string(37) "Pestra zgodovovina sejmov na Celjskem" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 17:37:16" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 17:37:16" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2345) "Ob letošnjem 40. jubilejnem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) so odprli razstavo o celjskih obrtnih razstavah nekoč in danes, ki so jo poimenovali »Mojster izdelek na ogled postavi«.Obiskovalci si lahko ves čas MOS razstavo, ki predstavlja krono večletnega raziskovanja avtorice razstave Hedvike Zdovc ogledajo v galeriji Male kongresne dvorane Celjskega sejma. Kot je v katalogu, ki so ga izdali ob tej priložnosti, zapisal direktor celjskega Zgodovinskega arhiva Bojan Cvelfar, sta razstava in katalog »rezultat plodnega in prijetnega sodelovanja med dvema celjskima slavljencema.« Zgodovinski arhiv Celje namreč praznuje 50-letnico samostojnega obstoja, družba Celjski sejem pa obeležuje 40. MOS.
Na razstavi si lahko najprej ogledamo prikaz klasičnih sejmov, ki so se odvijali na celjskih ulicah in trgih. Prve obrtne razstave v knežjem mestu leta 1922 se je udeležilo okoli 170 razstavljavcev.
Kot lahko preberemo v katalogu Hedvike Zdovc, je težnja po večji povezavi tržišča z obrtjo v razmerah tržnega gospodarstva slovensko obrtništvo privedla do odločitve o prirejanju vsakoletnih sejmov obrti, najprimernješe mesto pa se jim je zdelo Celje. Odločitev o organizaciji razstave, iz katere je zrasel današnji MOS, so sprejeli na prvem obrtniškem zboru 2. septembra 1967 v Dobrni. »Ob tej priložnosti so v tamkajšnji osnovni šoli, na skromnih 500 kvadratnih metrih pripravili priložnostno obrtniško razstavo, ki je bila nekakšen uvod v novo obrtniško sejemsko dejavnost,« pojasnjuje Zdovčeva.
Prvih osem let (razen leta 1970, ko je sejem potekal na današnji I. osnovni šoli) so obrtniki razstavljali na stadionu in v dvorani atletskega društva Kladivar. Kot še piše avtorica razstave, je prvo veliko prelomnico v zgodovini Celjskega sejma pomenila otvoritev prireditvene dvorane 20. julija 1976 in pred tem maja istega leta ustanovitev zavoda ŠRC Golovec. Dve leti kasneje se je sejem že imenoval Celjski sejem obrti in imel videz pravega, sodobnega sejma s 491 domačimi in tujimi razstavljavci. V septembru leta 1988 je sejemska prireditev že dobila novo ime, ki ga poznamo tudi danes: Mednarodni obrtni sejem (MOS).
" } [26839]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26839" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "7.0" ["title"]=> string(27) "Veliko zanimanje za tartufe" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 14:54:05" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 14:54:05" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1267) "Na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju vsak dan okoli poldneva zadiši po tartufih. Podjetje Zigante tartufi iz Kopra želi namreč na takšen način obiskovalcem MOS predstaviti to, na naših krožnikih ne ravno pogosto delikateso.
Marsikdo misli, da so tartufi gobe, a je vodja trženja podjetja Miha Rolih med kuhanjem testenin razložil, da ni čisto tako: »Tartufi niso gobe, ampak so gomolji. Lahko pa rečemo, da so bratranci gob, saj imajo trose.« Tartufi sicer zrastejo pet do deset centimetrov pod zemljo, najdemo pa jih v gozdovih, kjer živijo v sožitju z drevesi. Pripravljajo se lahko na več načinov - lahko so celi, mleti ali ročno sesekljani z dodatkom jurčkov, šampinjonov ali oliv. Lahko se uporabljajo na vseh jedeh, po besedah poznavalcev pa so najboljši poleg testenin, mesa, rib, solate, polente in jajc. Dodajajo jih tudi oljčnemu olju in ovčjemu siru.
Rolih je še pojasnil, da je zanimanje obiskovalcev za tartufe izredno veliko: »Takoj, ko so testenine skuhane in ljudje zavohajo še tartufe, se nagnetejo okoli nas in komaj čakajo, da dobijo svojo porcijo.«
" } [26838]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26838" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "8.0" ["title"]=> string(34) "Skoraj pol stoletja zvestobe sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 14:50:35" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 14:50:35" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3518) "Ko so pred 40 leti prvič v Celju organizirali Mednarodni obrtni sejem (MOS), je bil med razstavljavci tudi Maks Žnidar iz Vodic. 82-letnik je vsa ta desetletja ostal zvest MOS in tako je na jubilejnem sejmu s svojimi ščetkami, omeli in čopiči ponovno prisoten v hali M.
Za 40 zvestobe in prav toliko let izboljšav, pa tudi zaradi osebne zagnanosti in velike prijaznosti do strank, je njegovo podjetje letos prejelo tudi jubilejno sejemsko priznanje. Svoje izdelke Žnidar še vedno izdeluje na tradicionalni obrtniški način. »Nagrada mi zelo veliko pomeni. To je predvsem spodbuda sinu, ki je izučen za avtokleparja in sprva ni želel kaj dosti delati v ščetkarstvu. Danes je vesten, saj vidi, da se da tudi tu kaj zaslužiti,« je povedal nagrajenec.
S ščetkarstvom se je ukvarjal že mojstrov oče, vendar je bil Maks tisti, ki je poskrbel, da je ta dejavnost v družini postala tradicija. Podjetje »Ščetkarstvo Boris Žnidar s.p.« danes nosi ime po obrtnikovem sinu, ki vodi podjetje ob pomoči marljivega očeta. Kot nam je povedal Maks, se je že pred vojno učil te obrti v Ljubljani, takoj po vojni pa je odprl lastno delavnico. Želel si je, da bi odprl trgovino, kjer bi lahko prodajal izdelke široke potrošnje, vendar dovoljenja ni dobil. »Tako sem odšel na sejme, najprej v Kranj, kjer sem videl, da se da na sejmu dobro prodajati in pridobiti nove stranke. Ko sem leta 1967 prišel v Celje, mi je bilo zelo všeč in zato sem ostal stalni razstavljavec,« je povedal zvesti spremljevalec MOS, ki si kljub devetim križem še vedno vsake štiri leta nabira nove izkušnje na specializiranem sejem v Nemčiji. Pravi, da mu je sejem v Celju še posebej všeč, saj je vodstvo sejma z razstavljavci prijazno, da ima dobre kontakte in da je takšno tudi vzdušje.
Mojstru je bilo v Celju všeč predvsem, da je imel vedno svoj stalen prostor pri vhodu na sejmišče. »Bil je samo en vhod, ki je bil hkrati izhod in skoraj polovica kupcev je na poti s sejma vedno kaj kupila. Na tistem mestu je bil tudi pretok ljudi velik,« je povedal Žnidar. Posebej vesel je bil leta 1973, ko je prejel zlato plaketo za svoje omelo za radiatorje. »Takrat je sejem vodil neki profesor iz Žalca in rekel mi je: tovariš Žnidar, vam bomo tako priznanje dali, da se vam bo do Vodic smejalo,« se spominja. Pravi, da so obrtniki danes enako pomembni za gospodastvo kot pred leti. »Najlepše je letos povedal predsednik Obrtne zbornice Slovenije, ko je poudaril mojo vlogo in pojasnil, da je to spodbuda mladim. Bil sem presenečen, ko sem videl, da so letošnja priznanja dobili predvsem mladi,« je dejal Žnidar. Prepričan je, da je to perspektiva za malo gospodarstvo in da je danes večje vprašanje prodati kot narediti. »Včasih je bil še največji problem najti ustrezen material, s prodajo izdelkov pa ni bilo težav. Danes je obratno,« je dodal.
Njegovo »Ščetkarstvo« ima več kot 80-letno tradicijo v svoji obrti. Danes proizvajajo vse vrste ščetk, omel in čopičev za potrebe obrtnikov, gospodinjstev, kmetijstva, pa tudi industrije, njihova ponudba pa skupaj obsega prek 500 različnih proizvodov.
" } [26837]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26837" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(3) "9.0" ["title"]=> string(27) "Država podpira dobre ideje" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 13:47:47" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 13:47:47" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1444) "Na skupnem razstavnem prostoru Ministrstva za gospodarstvo, Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) ter Slovenskega podjetniškega sklada v hali L1 letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) si lahko obiskovalci ogledajo gliser, s katerim je podjetje Navimar slavilo na razpisu podjetniškega sklada.
Sredstva, ki jih je primorska družba tako dobila od države, so Navimarju omogočila dodaten zagon proizvodnje. »Za obstoj se moramo torej zahvaliti Slovenskemu podjetniškemu skladu in tudi JAPTI, saj smo prek Regijske razvojne agencije ravno od JAPTI izvedeli za oblike pomoči, ki jo z razpisi nudi Slovenski podjetniški sklad novo nastajajočim podjetjem,« je povedal direktor Navimarja, Edvard Remich.
Za proizvodnjo Lexmarja 6SC so se v podjetju odločili na podlagi skoraj enoletne analize potencialnih tržišč, saj se po Remichovih besedah zavedajo, »da morajo kot nov proizvajalec in malo podjetje kupcu ponuditi več za isto ceno, če želijo biti kredibilni glede na manjše možnosti vlaganja v marketinške aktivnosti. Plovilo je bilo v celoti razvito s sodobnim programskim in strojnim orodjem. Nastalo je v virtualnem svetu , razvito je bil v digitalnem okolju in tam smo ga tudi testirali,« ni skrival ponosa Remich.
" } [26836]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26836" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "10.0" ["title"]=> string(32) "Stare obrti še živijo na sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 13:44:36" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 13:44:36" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2860) "Sekcija za domačo in umetnostno obrt (DUO) pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) je na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) prejela zlati ceh OZS za celovito predstavitev rokodelskih dejavnosti na Slovenskem. Člani sekcije DUO pri OZS se na letošnjem MOS predstavljajo v tradicionalni »Hiši obrti« in četrtič zapored s prodajnimi stojnicami v hali A, ki jih spremlja obširna razstava mojstrovin 120 avtorjev.
Letos Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju praznuje okroglih 40 let, rokodelska dejavnost v okviru obrtne zbornice pa se na MOS predstavlja že 20 let. »Takrat še odbor za domačo obrt pri OZS je prve izdelke domače obrti na MOS začel predstavljati pred 20 leti. Začeli smo z dvema, tremi vitrinami, danes pa se na sejmu predstavlja 140 rokodelcev. 120 rokodelcev se predstavlja preko razstav in 13 neposredno, ki svoje izdelke prodajajo,« je razložil samostojni svetovalec in sekretar DUO pri OZS Goran Lesničar-Pučko. Sekretar sekcije je poudaril, da gre za izdelke, ki imajo certifikat izdelka domače in umetnostne obrti - »Rokodelstvo - Art&Craft - Slovenija«, ki je prepoznavni znak za kvaliteto izdelka. »Namen razstave na MOS je omogočiti našim članov sekcije, da predstavijo izdelke kupcem, podjetjem za poslovna darila in trgovcem, ki podpirajo trgovino z izdelki domače in umetnostne obrti. Vsak izdelek, ki sodi v okvir domače in umetnostne obrti, je primerno poslovno darilo in primeren za predstavitev države,« je poudaril. Kot je povedal sekretar, je odziv ljudi, ki se zanimajo za njihove izdelke, na sejmu in po njem zelo dober. »Zato je tudi povpraševanje članov DUO po razstavnem prostoru na MOS vsako leto večje,« je dodal Lesničar.
V »Hiši obrti«, ki se nahaja ob stopnišču hale A, se predstavljajo lectarstvo, medičarstvo, svečarstvo, lončarstvo, izdelovanje ljudskih glasbil, umetnostno steklopihaštvo in kovaštvo. Kot nam je povedal sekretar, je bil prvotni namen »Hiše obrti«, da rokodelci predstavijo, kako se določeni izdelki izdelujejo in s tem pritegnejo mlade ljudi. »Ker je vedno manj sredstev za to dejavnost, nismo mogli več pokriti stroškov, da bi izdelovalci na MOS prikazali izdelovanje svojih mojstrovin. Zato letos v »Hiši obrti« izdelovalci samo prodajajo,« je povedal Lesničar. Pri mojstru izdelovanja ljudskih glasbil Darku Korošcu si obiskovalci MOS lahko ogledajo 11 slovenskih ljudskih glasbil (lončeni bas, škaf bas, raglja, piščali, žabica, čivink, oprekelj, trstenke, žvrgolc) in 23 glasbil, nekaj pa je tudi glasbil, ki jih je izumil sam mojster Darko.
" } [26835]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26835" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "11.0" ["title"]=> string(61) "Z anketo do boljšega položaja slovenskih urarjev (daljše) " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 13:43:19" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 13:43:19" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3524) "Predsednik odbora urarjev pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Zdravko Budna in član odbora Lojze Kovšca sta na današnjem tradicionalnem srečanju urarjev na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju predstavila rezultate ankete, ki so jo poslali 125 urarskim podjetjem. Na podlagi odgovorov bo odbor sedaj naredil program dela za prihodnje leto. Kovšca je razložil, da bo v njem največ poudarka na informiranju urarjev, oblikovanju cene dela, izobraževanju in promociji urarskega poklica.
Anketo je od 125 podjetij sicer izpolnilo le 26 urarjev, a sta Budna in Kovšca potrdila, da je kljub temu reprezentativna. »Majhno število vrnjenih anket je potrdilo, da je v registru zapisanih veliko urarjev, ki ne spadajo v sekcijo, saj ure na primer le prodajajo. Register je zato treba nujno prečistiti, da v njem ostanejo le tisti, ki jih ta problematika resnično zadeva in zanima,« je poudaril predsednik odbora. Anketa je med drugim pokazala, da le nekaj več kot polovica urarjev dobro pozna delo odbora. Tako bodo odslej redno obveščali člane o svojih aktivnostih, kar bo povečalo informiranost urarjev in možnost njihovega sodelovanja pri samem delu odbora.
Naslednji cilj odbora je določitev metodologije, po kateri bodo urarji oblikovali svoje cene. Kovšca je poudaril, da se je urarski poklic v Sloveniji močno razvrednotil, za kar so krivi urarji sami, saj so si znižali ceno dela. Za uspešno obratovanje dejavnosti je predpogoj tudi dobra izobraženost urarjev. Na podlagi ankete bodo tri- do štirikrat letno, ob sobotah ali nedeljah, pripravili teoretična izobraževanja z delavnicami. Največ pozornosti bodo posvetili diagnosticiranju in odpravi napak pri elektronskih urah (to izobraževanje so izpeljali že na današnjem srečanju), osnovi restavratorske tehnike v urarstvu in strategiji razvoja. Odbor urarjev in OZS bosta za izobraževanja prispevala polovico stroškov. Ker si večina urarjev izobraževanja v tujini ne more privoščiti, tega v program še ne bodo vključili, poskrbeli pa bodo za gostitve tujih predavateljev v Sloveniji. Prihodnje leto bodo urarje popeljali tudi na urarsko-zlatarski sejem v švicarski Basel.
Zadnji sklop ankete je pokazal, da slovenski urarji svojega poklica ne cenijo dovolj. Večina jih namreč meni, da je urarstvo v primerjavi z ostalimi primerljivimi poklici, kot sta zlatar in optik, v veliko slabšem položaju. »Le slaba tretjina urarjev bi se, če bi se še enkrat odločala za svojo poklicno pot, ponovno podala v to dejavnost. Poleg tega samo osem odstotkov slovenskih urarjev v tem poklicu vidi perspektivo,« je poudaril Košca. Dodal je še, da skoraj polovica urarskih podjetij v naslednjih petih letih zagotovo ne bo zaposlila vajencev in učencev. »Po nekaj izračunih ugotovimo, da bomo v Sloveniji v obdobju petih let imeli le tri urarske vajence. To pomeni, da se delavnice ne bodo širile, ampak se bodo kvečjemu zapirale,« je nič kaj optimistično zaključil Košca.
Zdravko Budna je nekoliko bolj optimističen. Prepričan je, da bo program, narejen na osnovi ankete, pripomogel k boljšim pogojem dela urarjev in da bodo predvsem z večjo promocijo za ta poklic navdušili številne mlade.
" } [26833]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26833" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "12.0" ["title"]=> string(61) "Z anketo do boljšega položaja slovenskih urarjev (krajše) " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 12:18:31" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 12:18:31" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(585) "Na mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju so se danes na že tradicionalnem strokovnem srečanju zbrali urarji. Predsednik odbora urarjev pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Zdravko Budna in član odbora Lojze Kovšca sta predstavila rezultate ankete, ki so jo poslali 125 registriranim podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Na podlagi odgovorov bo odbor sedaj naredil program dela za prihodnje leto. Kovšca je razložil, da bo v njem največ poudarka na informiranju urarjev, oblikovanju cene dela, izobraževanju in promociji urarskega poklica. " } [26832]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26832" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "13.0" ["title"]=> string(15) "Danes na sejmu " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-16 09:22:46" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-16 09:22:46" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(657) "Danes bo 40. mednarodni obrtni sejem obiskal predsedniški kandidat Lojze Peterle.V sejni sobi Celjanke bo od 10. do 14. ure potekalo tradicionalno strokovno srečanje urarjev. Pripravili bodo tudi predavanje o diagnosticiranju in odpravi napak pri elektronskih urah.
V sklopu Finančne arene v hali L1 bodo potekala tri predavanja. Ob 11.30 uri bodo govorili o tem, da finančno zdravje ni vse, a brez njega je vse nič. Uro kasneje bodo svetovali o nepremičninskih skladih. Ob 13.30 uri pa se bodo lahko obiskovalci podučili o pasteh pokojninskih varčevanj in o tem, zakaj večina Slovencev napačno varčuje za dodatno pokojnino.
" } [26828]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26828" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "43.0" ["title"]=> string(20) "Swingerji na 40. MOS" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 17:09:00" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 17:09:00" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2036) "Na prireditvenem odru v atriju sejmišča je bilo danes zelo živahno, saj so se na njem zavrteli swingerji iz Društva za kulturo swinga SweetSwing in med obiskovalci vzbudili zanimanje za ta živahen in poskočen ples, ki se je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja razvil v harlemskih plesnih dvoranah.
Swing je dandanes zelo priljubljen ples po celem svetu. In pleše ga tudi vedno več Slovencev. Društvo za kulturo swinga SweetSwing je društvo, ki skuša ljudem približati originalen swing ples, kot so ga plesali črnski plesalci v Harlemu pred drugo svetovno vojno. Društvo je mlado, staro manj kot leto dni. »Preko tečajev, plesnih zabav in nastopov želimo približati swing ples širšemu slovenskemu prebivalstvu. V ta namen smo tudi organizatorji velikega plesno-glasbenega dogodka Ljubljana SweetSwing Festivala,« je povedala plesalka Nina. Prvi festival je potekal letos marca in je bil po Nininem mnenju izjemno uspešen. »Povabili smo tuje mojstrske učitelje plesa in swing band iz Avstrije. Za drugo leto pripravljamo še večji festival, saj smo k sodelovanju povabili ameriški swing band, ki se imenuje skoraj tako kot mi - Stolen Sweets,« je napovedala Nina.
Swing združuje afroameriško plesno izrazno zapuščino s plesnimi zakonitostmi standardnih in latinsko ameriških plesov. Med in po drugi svetovni vojni je swing preplavil celotno Ameriko in svet ter kasneje služil kot podlaga za boogie woogie, jive, twist in rock'n'roll. Ponovno je swing oživel konec osemdesetih let in danes ga lahko opazimo na plesiščih širom sveta. Ker Mednarodni obrtni sejem privablja ogromno ljudi z vseh koncev in krajev, so se plesalci SweetSwinga predstavili tudi na celjskem sejmišču in mimoidoče popeljali v nostalgijo obdobja rock'n'rolla in frizur z briljantino.
" } [26830]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26830" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "29.0" ["title"]=> string(47) "Obrtniki in podjetniki so tudi dobri športniki" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 16:37:16" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 16:37:16" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(4038) "Na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju se že 29 let obrtniki in podjetniki za en dan iz delovnih oblek preoblečejo v športne drese. Lani so se jim prvič pridružili tudi razstavljalci in zaposleni v njihovih podjetjih. Letošnjih iger se je tako udeležilo 46 ekip, med njimi sedem ženskih. Najbolje so se odrezali člani Območne obrtne zbornice Murska Sobota, ki so zmagali v kar treh disciplinah.
Tekmovanje sta organizirala Celjski sejem d. d. in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Maribor in Banke Celje. Ženske ekipe so se pomerile v zbijanju kegljev in pikadu. Med kegljačicami so bile najbolj natančne domačinke - članice Območne obrtne zbornice Celje. V pikadu so slavile obrtnice in podjetnice Območne obrtne zbornice Nova Gorica.
Moške ekipe so se poleg kegljanja in pikada pomerile še v malem nogometu, namiznem tenisu in streljanju. Tisti najmočnejši so svoje moči merili v izredno zanimivi disciplini - vlečenju vrvi. Med slednjimi je bila najboljša Območna obrtna zbornica Lenart.
Najboljšim trem ekipam iz vsake kategorije (zapisani so v tabeli) so pokale podelili namestnica direktorja uprave družbe Celjski sejem d. d. Breda Obrez Preskar, predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek in podpredesednik Območne obrtne zbornice Celje Vili Šumer. Obrez Preskarjeva in Pavlinjek sta v svojih govorih poudarila, da so športne igre za pokal MOS poleg tekmovalnega duha pomembne tudi zaradi druženja obrtnikov in podjetnikov.
Ker je glasba dobra spremljevalka športnih dogodkov, so tudi na podelitvi priznanj poskrbeli za glasbeno popestritev. Zanjo je, tako kot lani, poskrbel »One man band« Uroš Zagožen.
V nadaljevanju navajamo najboljše tri ekipe po posameznih disciplinah:
ŽENSKE: |
KEGLJANJE 1. OOZ CELJE 2. OOZ ŠKOFJA LOKA 3. OOZ MURSKA SOBOTA
|
PIKADO 1. OOZ NOVA GORICA 2. OOZ LENART 3. OOZ VELENJE |
MOŠKI: |
KEGLJANJE 1. OOZ RAVNE NA KOROŠKEM 2. OOZ LJUBLJANA VIČ 3. OOZ CELJE
|
PIKADO 1. OOZ MURSKA SOBOTA 2. OOZ DOMŽALE 3. OOZ VELENJE
|
MALI NOGOMET 1. OOZ CELJE 2. OOZ SLOVENSKE KONJICE 3. OOZ BREŽICE
|
VLEČENJE VRVI 1. OOZ LENART 2. OOZ ZAGORJE 3. OOZ CELJE
|
NAMIZNI TENIS 1. OOZ MURSKA SOBOTA 2. OOZ LENART 3. OOZ CELJE
|
STRELJANJE 1. OOZ MURSKA SOBOTA 2. OOZ CELJE 3. OOZ IZOLA
|
Prireditev sta sponzorirala:
" } [26829]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26829" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "42.0" ["title"]=> string(55) "Poklic prihodnosti je "pustolovski popotniški vodnik" " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 16:13:39" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 16:13:39" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2054) "
Kako napisati prošnjo in življenjepis, ki zares delujeta, je za posameznika ob poplavi najrazličnejših kandidatov za delovna mesta ključno vprašanje.
Najpogostejša napaka je, da se posamezniki ne zavedajo, da pri pisanju tržijo samega sebe, prošnje in življenjepisi pa so nepregledni. »Ob pisanju bi se moral človek spremeniti v tržnika. Ne glede na to, ali je to tudi sicer njegov poklic ali ne,« je na današnjem predavanju v Finančni areni na Mednarodnem obrtnem sejmu povedala strokovna sodelavka portala zaposlitev.net Nina Nuhi. Poudarila je, da mora posameznik sebe prodati po svojih najboljših sposobnostih. Po besedah predavateljice večina ljudi preskopo opiše svoje izkušnje in pogoje, v katerih želijo delati. »Prošenj ne smemo pisati s strahom, ampak z načelom, da je treba predstaviti samega sebe. Napisati je treba ključne lastnosti, po katerih posameznik izstopa,« je še dejala Nina Nuhi. Dodala je, da mora skupek vsega, kar napišemo v prošnji, vsebovati tudi življenjepis. Prošnja namreč v nekaj besedah pove, kakšne izkušnje imamo, v življenjepisu pa je potrebno vse podrobno opisati. »Tudi takšne izkušnje, ki so po našem mnenju malo vredne. Če smo delo opravljali samo enkrat, ga vseeno napišemo. Pomembna je raznolikost in vse to vključimo v življenjepis,« je poudarila predavateljica.
V prihodnosti je pričakovati, da bodo še bolj pomembne naše izkušnje, spretnosti in sposobnosti prilagajanja. Kot pravi strokovnjakinja, je treba to v prošnji ponazoriti tudi s kakšnim primerom. S tem namreč pokažemo, da smo prilagodljivi, saj se službe zelo hitro menjujejo in časa za dolgotrajno uvajanje ni. Med poklici, ki bodo posebej priljubljeni v prihodnjih letih, je Nuhijeva omenila "pustolovskega popotniškega vodika".
" } [26827]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26827" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "44.0" ["title"]=> string(40) "Na sejmu lahko najdete tudi novo službo" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 14:06:55" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 14:06:55" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2740) "Zavod za zaposlovanje RS letos prvič na Mednarodnem obrtnem sejmu organizira zaposlitveni kotiček, na katerem njihovi predstavniki obiskovalcem predstavljajo skupaj več kot 140 različnih zaposlitev.
V kotičku individualno poteka brezplačno svetovanje tako mladim iskalcem zaposlitve kot tistim, ki so že zaposleni, pa morda iščejo nove priložnosti. Zavod za zaposlovanje predstavlja predvsem prosta delovna mesta več kot 40 sejemskih razstavljalcev. Poleg klasičnih deficitarnih poklicev kot sta kovinarstvo in gradbeništvo, razstavljavci na sejmu iščejo predvsem delavce v gostinstvu: natakarje, kuharje, pa tudi slaščičarje, peke. Veliko potreb je še po računalničarjih in komercialistih, pa tudi po delavcih v proizvodnji. »To je odraz trenutnega stanja na trgu. Težko je oceniti, kateri so poklici prihodnosti, saj je to odvisno predvsem od tega, kako se bo razvijal trg dela,« je povedala svetovalka na žalskem uradu za delo Biserka Štopfer.
Staša Bučar, ki se ukvarja s poklicno orientacijo v okviru zavoda za zaposlovanje, je povedala, da je za te poklice verjetno manj zanimanja tudi zato, ker ljudje ne poznajo dovolj sodobnih tehnologij. »Marsikateri starš ne ve, da gradbeništvo ne pomeni več samo sezonskega dela, saj novi materiali omogočajo delo skozi celo leto,« je pojasnila. Po drugi strani pa bi bilo potrebno plače v teh poklicih zvišati. »Če plača ni stimulativna, se ljudje težje odločajo za takšno delo,« je še dodala Bučarjeva.
Naši sogovornici sta se strinjali, da idealna služba ne obstaja. »Vsak posameznik mora dobro raziskati trg dela, da ugotovi, kateri poklic ustreza njegovim interesom in znanjem. Sledi iskanje delodajalcev, ki to ponujajo,« je pojasnila Bučarjeva, Štopferjeva pa je dodala, da je izjemno pomembna tudi lastna aktivnost.
Zaposlitveni kotiček bo obiskovalcem na voljo vse do zadnjega sejemskega dne. Največjo gnečo pa pričakujejo ravno med vikendom.
" } [26826]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26826" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "45.0" ["title"]=> string(34) "Šrot se je srečal z Vojvodinci " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 13:00:01" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 13:00:01" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1202) "Na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju se je danes celjski župan Bojan Šrot sestal z delegacijo vojvodinskega mesta Sombor. Pogovorajali so se o možnostih sodelovanja med mestoma, o konkretnih projektih pa po Šrotovih besedah niso govorili.
Celje je s Somborjem že leta 1986 podpisalo listino o partnerskem sodelovanju. Po srečanju, zaprtem za javnost, je celjski župan povedal, da so bili pogovori plodni: »Dogovorili smo se, da bomo to sodelovanje obnovili oziroma ga nadaljevali in da bo verjetno še letos delegacija iz Celja obiskala Sombor.« Poleg tega bodo pregledali, na katerih področjih je bilo njihovo sodelovanje najbolj intenzivno in na teh temeljih še krepili vzpostavljene odnose.
Šrot je še poudaril, da je sodelovanje med Celjem in mesti izven meja Slovenije zelo dober način za vzpostavitev novih poslovnih kontaktov. »Sicer pa je iniciativa Mestne občine Celje predvsem spodbujanje sodelovanja s tujimi mesti na področjih kulture, športa in civilne sfere. Pomembno je tudi sodelovanje uprav obeh mest, zlasti na področju komunale,« je še povedal Šrot.
" } [26825]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26825" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "46.0" ["title"]=> string(33) "Le malo spominkov je res izvirnih" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 12:44:40" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 12:44:40" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1663) "Tudi letos je na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju potekal tradicionalni Dan spominkarjev Slovenije, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije (TZS) v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO). Na posvetu je etnolog Janez Bogataj predstavil Strategijo spominkov v turizmu Slovenije. Sledila je podelitev nagrad za najboljši Turistični spominek Slovenije 2007.Spominki so bistven del turistične ponudbe. Predsednik Združenja spominkarjev Slovenije (ZSS) Marjan Starc je izrazil nezadovoljstvo s prodajo spominkov v Sloveniji. »Pri bližnjih sosednjih državah je prodaja tudi do petkrat večja,« je poudaril predsednik ZSS.
Julija letos je bil zaključen natečaj za Turistični spominek Slovenije 2007, ki ga je TZS razpisala skupaj z ZSS v sodelovanju s STO in Obrtno zbornico Slovenije. Letos se je na natečaj prijavilo 54 avtorjev, a po mnenju strokovne komisije, ki je pregledala in ocenila njihove izdelke, je bilo med slednjimi zelo malo novih in izvirnih.
Prvo nagrado v višini 900 evrov je prejela Andreja Aljančič Povirk za modele za peko kruha. Modeli so oblikovani v treh simbolnih oblikah: sonce/nebo, luna/zemlja in srce/duša. Izdelani so iz korderita in opremljeni s spremljajočo knjižico z recepti. Drugo nagrado v višini 450 evrov je dobil Jernej Bortolato za kamniti pladenj, ki je lep primer nadgraditve dediščine kraškega kamnoseštva. Šest avtorjev pa je prejelo tretjo nagrado v skupnem znesku 250 evrov.
Najboljši slovenski turistični spominki so razstavljeni na 40. MOS v hali A.
" } [26824]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26824" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "48.0" ["title"]=> string(51) "SEJEMSKA PRIZNANJA MESTNE OBČINE CELJE NA MOS 2007" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 11:01:05" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 11:01:05" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(4341) "Strokovna komisija Mestnega sveta za podelitev sejemskih priznanj Mestne občine Celje v sestavi: Rok Kramer, Ivan Bratanič, Rado Bužan, Danijel Horvat, Emil Sredenšek, Ana Špat, Borut Topole, Suzi Kvas, Matevž Zimšek je skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu pregledala 52 razstavljenih izdelkov.HorHoMed njimi je izbrala:
Komisija je sklenila, da Sejemsko priznanje Mestne občine Celje prejmejo:
1. REMAX d.o.o. Maribor / Reterit - vodni fitnes Slovenska inovativnost in proizvodnja, združeni v napravi Retefit, poimenovani »vodni fitnes«, sta namenjeni širokemu krogu ljudi; vsem tistim, ki so potrebni rehabilitacije in terapije po telesni poškodbi in tistim, ki skozi celotno življenjsko obdobje vzdržujejo psihofizično kondicijo in jo uporabljajo kot fitnes napravo. Visoki inovativnosti je dodana izjemna praktičnost uporabe v različnih okoljih. Naprava je novost zadnjega leta in je že doživela prejem mednarodnega priznanja »Gold medal«. S podeljenim priznanjem Mestne občine Celje, ji želimo čim večjo uveljavitev tudi v našem okolju.
2. ROLETARSTVO MEDLE d.o.o., Novo Mesto / roletna omarica Multirollbox
Roletna omarica Multirollbox predstavlja zanimivo tehnično rešitev v roletni omarici, saj omarica združuje tri zaščitne roloje. Na sredini je nameščena plastična roleta kot osnovni element zaščite oken. Na zunanji strani (fasadni) je nameščen rolo - komarnik in na notranji bivalni strani prostora roleta iz blaga v različnih dizajnih. V sami omarici je izolacija iz stiropora, katere namen je, da prepreči pojav toplotnega mostu (plesen na fasadi). Omarica je funkcionalno in dimenzijsko dobro rešena in se prilagaja posameznim tipom oken.
3. BIOMASA d.o.o., Luče / stroj za izdelavo lesnih sekancev MAN-HOLZMATIC
Stroj za izdelavo lesnih sekancev MAN - HOLZMATIC predstavlja vrhunsko novost v izdelavi lesnih sekancev saj stroj, nameščen na tovornem vozilu, pripeljemo neposredno na samo delovišče, kje že lahko začnemo z izdelavo lesnih sekancev. Zanimivo je, da ni potrebna nikakršna predhodna obdelava drevesa (do premera 80 cm) in, da je za to opravilo potreben le en človek, ki deblo z dvigalom dvigne v ta stroj. Stroj za izdelavo sekancev deluje s pomočjo motorja v tovornem vozilu, prenos delovanja stroja pa je tehnično rešen z enostavnimi jermenskimi prenosi. Tako izdelan stroj je v pomoč težkemu delu gozdarjev in hkrati pomeni prihranek tudi pri delovni sili.
In še četrto,
za posebno priznanje Mestne občine Celje za izdelke tradicionalne slovenske domače obrti pa se je komisija odločili za:
BRONASTI CEH PREJMEJO:
1. ATRIUM - NOVI INTERIERI d.o.o. iz Ljutomera za kolekcijo pisarniškega pohištva
Poslovno pohištvo Atrium sestavlja 10 standardnih programov pisarniškega pohištva, ustvarjenih za različne okuse in primernih za opremo najrazličnejših poslovnih prostorov. Pohištvo je izdelano iz različnih, vendar skrbno izbranih materialov in izvedbo v prostoru prilagodijo vsakemu naročniku posebej. Pohištvo Atrium odlikuje sodoben oblikovalski pristop in visoka funkcionalnost.
2. ELETRA, Radovan Gregorčič s.p. iz Sežane za celovito ponudbo ročno izdelanih svetilk iz medenine, vlitega stekla in keramike
V ELETRI Sežana izdelujejo svetilke, ki so namenjene več generacijam. Vsak njihov izdelek je v podrobnostih unikat iz stekla in medenine. Izdelki so v različnih stilih in primerni za opremo več vrst prostorov. Majda in Radovan Gregorčič izdelujeta vse svoje izdelke sama, le določeni elementi so plod drugih obrtnikov. Izdelki so razgibani, odlično oblikovani in barvno privlačni.
3. JERNEJ BORTOLATO, s.p. iz Dutovelj za okrasne izdelke iz kamna
Jernej Bortolato je kamnosek samouk, ki že več kot 10 let ustvarja izdelke iz kraškega kamna. Danes ga prepoznamo že na prvi pogled. Njegovi izdelki so tudi v izboru poslovnih daril naše države in uglednih slovenskih podjetij. Izdeluje miniaturne replike kraških štirn, kalon, možnarjev, tarilnic, skled, obtežilnikov in drugo iz naravnega okrasnega kamna.
4. »KIT« Kovinski izdelki Tibaut, Cigan Anton s.p. iz Črenšovcev za kovinski pograd s predali
Podjetje KIT ima dolgoletno tradicijo pri izdelovanju najrazličnejših pohištvenih in drugih elementov iz kvalitetne jeklene pločevine. Vsako leto predstavijo kakšen nov izdelek, ki ga prepoznamo po njegovi uporabnosti. Letos predstavljajo kovinski pograd s predali, ki je namenjen predvsem mladinskim hotelom in drugim podobnim ustanovam.
5. MIZARSTVO BOLČIČ iz Kozine za izbor pohištva, ki ga sestavljajo dve mizi in vitrina
Izdelke, ki prihajajo iz Mizarstva Bolčič odlikuje visoka kvaliteta, odličen dizajn in prepoznaven stil. Njihovi izdelki imajo korenine v bogati kraški tradiciji in materialih kot so les in kamen. Oba elementa sta odlično povezana in predstavljata vrhunsko izvedbo in trajno vrednost. Mizarstvo Bolčič izvaža svoje izdelke v Nemčijo in nekatere druge države.
6. MIZARSTVO ROŽIČ, Matjaž Rožič s.p. iz Tržiča za sani za rekreativno sankanje
Velikokrat so vrhunski izdelki, ki jih pošiljajo na trg slovenski obrtniki, rezultat na eni strani velikega strokovnega znanja in obvladanja stroke in na drugi strani ljubiteljskega odnosa do določenega področja. Takšen izdelek so tudi sanke, ki so izdelane iz kvalitetnega jesenovega lesa po normativih FILA in v njih je vloženo mizarsko znanje Matjaža Rožiča in dolgoletno udejstvovanje na sankaških stezah.
7. ROLETE KOSEC d.o.o. iz Mengša za nadokensko PVC omarico DELTA in PVC lamelo 2007 SOLARIS
V veliki konkurenci, ki vlada na tem področju, je roletarstvo Kosec znano po svoji kvaliteti. Nadokenska PVC omarica DELTA je v celoti slovenski izdelek in je namenjen vgradnji oken z zaščitno roletno omarico Delta in je primerna za novogradnje in adaptacije. Za izdelke ima tudi ustrezne certifikate, ki so jih pridobili pri strokovnih inštitucijah v Nemčiji.
SREBNI CEH PREJMEJO:
1. AL, d.o.o. iz Sežane za obešalo 3D
Od samega začetka se podjetje ukvarja z razvojem tržno zanimivih programov, s katerimi se uveljavljajo na slovenskem in tujih trgih. Priznanje srebrni ceh jim komisija podeljuje za obešalo za pritrditev pohištvenih elementov in omar na steno, ki omogoča regulacijo v vseh smereh skozi eno samo izvrtino v zadnji steni omarice.
2. GRAVIART , Tanja in Franci Valenčak iz Kozjega za unikatne izdelke, globoke gravirane slike v kristalnem steklu
Rogaški kristal ima bogato tradicijo in številne odjemalce širom po svetu. Njihovi izdelki se pojavljajo v najrazličnejših novih izvedbah in čudovito gravirani unikati, ki prihajajo iz rok Tanje in Francija Valenčak dajejo temu kristalu novo vrednost. Dvajsetletno delo s steklom sta umetnika nadgradila v družinski graverski delavnici GRAVIART v Kozjem.
3. POHIŠTVENO MIZARSTVO Jani Kaker s.p. iz Mozirja za polkrožno omaro
Med najbolj razvitimi obrtmi v Sloveniji je prav gotovo mizarstvo. Ima tudi najbogatejšo tradicijo, ki jo lahko vidimo v bogatem in raznolikem izboru slovenskih mizarjev. Komisija ni mogla zaobiti razstavljenega izdelka polkrožne omare, ki jo odlikuje visoka profesionalnost in mojstrstvo. V njej je poleg upoštevanja tradicije veliko ročnega dela tudi odlično izpeljana zamisel večstranske uporabnosti.
4. PROCESS d.o.o. iz Gornje Radgone za ročni prekladalec
Ročni prekladalec je zelo uporabno orodje za prenašanje, zlaganje in dodelavo predmetov večje teže. Odlikuje ga njegova okretnost in vsestranska uporabnost. Ima zelo široko možnost uporabe in olajša delo pri številnih opravilih. Prispeva k humanizaciji dela. Izdelek je plod lastnega znanja.
5. VITLI KRPAN, Franc Pišek s.p. iz Šmarja pri Jelšah za gozdarske vitle, opremljene z nosilci za dodatno opremo
Vitli Krpan so najstarejši proizvajalci gozdarskih vitlov na slovenskem tržišču. Njihove izdelke odlikuje visoka kakovost, uporabnost in visoka varnost pri delu. Iz leta v leto dobivajo za svoje izdelke visoka priznanja, kar je razumljivo, saj so njihovi izdelki plod lastnega znanja, dolgoletnih izkušenj in upoštevanja znanja in predlogov kupcev.
ZLATI CEH PREJMETA:
1. Sekcija domače in umetnostne obrti za celovito predstavitev rokodelskih dejavnosti na slovenskem
Le malo držav v srednje evropskem prostoru se lahko pohvali s tako raznoliko in bogato tradicijo na področju domače in umetnostne obrti. Sekcija, ki deluje pri Obrtni zbornici Slovenije, to tradicijo prikazuje obiskovalcem večplastno in tudi dostopno tako, da lahko vsak kupi izdelek, ki mu ugaja. Predstavitev obrti, ki so skoraj izumrle, njihovo ponovno oživitev in prelevitev v izdelke, ki imajo novo uporabno vrednost, je sekciji tako uspela, da po mnenju komisije zasluži visoko priznanje zlati ceh.
2. Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah za obrtniško ulico
Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah že leta postavlja visoke standarde za skupinsko predstavitev obrtnikov. Iz leta v leto presenetijo z novo vsebino in originalno idejo, ki zaokrožuje skupinski nastop. Letošnja ideja, kako z evro paletami predstaviti evropsko obrtniško ulico, jo povezati s predstavitvijo deficitarnih poklicev in njihovim uspešnim evropskim projektom, je vredna vse pohvale in seveda priznanja, ki ga komisija podeljuje.
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 10:48:46" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 10:48:46" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(47) "PRIZNANJA OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE NA MOS 2007" } [26822]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26822" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "49.0" ["title"]=> string(37) "PRIZNANJA CELJSKEGA SEJMA NA MOS 2007" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 10:46:24" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 10:46:24" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3169) "Po pregledu vseh 65 prijavljenih izdelkov ali storitev na razstavnih prostorih je komisija podelila 12 priznanj. Posebno pozornost so člani komisije namenili načinu prezentacije oziroma marketinškemu vidiku predstavitve. Odločili so se za 4 bronasta, 4 srebrna, 2 zlati, 1 jubilejno in 1 posebno priznanje.
Kriteriji:
- tržna zanimivost razstavljenega izdelka
- urejenost razstavnega prostora
- način prezentacije na razstavnem prostoru in širše
- strokovnost in prijaznost osebja na razstavnem prostoru
- celostna podoba predstavitve.
BRONASTA PRIZNANJA:
1. IGM JEDINSTVO A.D., Crvenka, Vojvodina
Za sodoben trend ekološkega pristopa pri izdelavi fasadne opeke in blokovne opeke za zidanje s poudarkom na naravni barvi.
2. AD VITA d.o.o., Slovenske Konjice
Kljub majhnemu prostoru jim je uspelo pričarati prijazno, zanimivo in usklajeno celostno podobo iz svilenega programa.
3. POSTELJA ZUPAN, Zupan Mojca s.p., Vransko
Za uporabo naravnih materialov iz masivnega lesa slovenskega porekla, lepljen z ekološkim lepilom in zaščiten s čebeljim voskom. Postelji sta izdelani po načelih feng shui-a.
4. ZNAK d.o.o., Mengeš
Za odlično in domiselno predstavitev elementov, ki imajo veliko možnost izbire kombinacij in uporabnosti.
SREBRNA PRIZNANJA
1. SCHIEDEL, d.o.o., Prebold
Za skladnost prikaza nadzorovanega prezračevanja v stanovanjskih prostorih na obiskovalcu prijazen način.
2. LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o., Selca
Za predstavitev spektra možnih meritev s koncesijo za uteži in volumenske mase.
3. SZEGEDI FINOMÖNTÖDE Kft., Szeged, Madžarska
Za zelo izviren način vlivanja predmetov, ki imajo mnogo večji volumen notranjih dimenzij kot so vhodne in izhodne.
4. ŽITNICA - MLIN d.o.o., Bačko Dobro Polje, Vojvodina
Za uspešno predstavitev in izvoz svojih blagovnih znamk na slovenski trg.
ZLATI PRIZNANJI:
1. HTZ VELENJE I.P., d.o.o., Velenje
Za vrhunsko tehnologijo, celostno podobo sejemskega prostora ter za strokovno usposobljenost osebja.
2. TONDACH SLOVENIJA, d.o.o., Križevci pri Ljutomeru
Za izjemen profesionalni pristop pri predstavitvi raznovrstne ponudbe, za posluh pri potrebah strank ter za razstavni prostor evropske kvalitete.
JUBILEJNO PRIZNANJE:
1. BORIS ŽNIDAR s.p. ŠČETKARSTVO, Vodice
Za 40 let neumorne prisotnosti in tudi toliko let izboljšav ter osebne zagnanosti in velike prijaznosti do strank. Njegovi izdelki še vedno predstavljajo pravi obrtniški način.
" } [26819]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26819" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "50.0" ["content"]=> string(762) "40. jubilejni Mednarodni obrtni sejem v Celju je v polnem razmahu. Danes se bo v prostorih Press centra celjskega sejmišča ob 11. uri s predstavniki Vojvodine srečal celjski župan Bojan Šrot.
Že ob 9. uri so se začele začele tudi športne igre obrtnikov za pokal MOS. Slavnostna podelitev priznanj in pokalov bo potekala ob 16. uri v Modri dvorani.
Sejna soba Celjanke je od 10. do 14. ure rezervirana za Turistično zvezo Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije. V Finančni areni v Hali L1 pa bodo ob 14. uri govorili o poklicih prihodnosti in o tem, kako napisati življenjepis ter prošnjo, ki res delujeta. Takoj za tem, ob 15. uri bo sledila predstavitev spletne zbirke poslovnih podatkov bizi.si.
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-15 10:27:46" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-15 10:27:46" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(14) "Danes na sejmu" } [26817]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26817" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "51.0" ["content"]=> string(3619) "Danes je bilo na sejmu še posebej slovesno, saj so bila ob pozno popoldan podeljena priznanja Celjskega sejma, Mestne občine Celje in Obrtne zbornice Slovenije, že prej pa je Kmetijsko gozdarska zbornica nagradila najboljše turistične kmetije.
Priznanja Celjskega sejma so namenjena razstavljavcem, ki se še posebej izkažejo s predstavitvami svojih izdelkov in urejenostjo razstavnih prostorov. Po pregledu 65 prijav je strokovna komisija razdelila 4 bronasta, 4 srebrna, 2 zlati, 1 jubilejno in 1 posebno priznanje. Priznanja je podelil direktor družbe Celjski sejem d.d. Franc Pangerl.
DOBITNIKI PRIZNANJ CELJSKEGA SEJMA:
POSEBNO PRIZNANJE:
1. OOZ ŠMARJE PRI JELŠAH, Šmarje pri Jelšah
BRONASTA PRIZNANJA:
1. IGM JEDINSTVO A.D., Crvenka, Vojvodina
2. AD VITA d.o.o., Slovenske Konjice
3. POSTELJA ZUPAN, Zupan Mojca s.p., Vransko
4. ZNAK d.o.o., Mengeš
SREBRNA PRIZNANJA
1. SCHIEDEL, d.o.o., Prebold
2. LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o., Selca
3. SZEGEDI FINOMÖNTÖDE Kft., Szeged, Madžarska
4. ŽITNICA - MLIN d.o.o., Bačko Dobro Polje, Vojvodina
ZLATI PRIZNANJI:
1. TONDACH SLOVENIJA, d.o.o., Križevci pri Ljutomeru
2. HTZ VELENJE I.P., d.o.o., Velenje
JUBILEJNO PRIZNANJE:
1. BORIS ŽNIDAR s.p. ŠČETKARSTVO, Vodice
Priznanja Obrtne zbornice Slovenije (OZS) je strokovna komisja zbornice podelila podjetjem, ki so se izkazala s posebej inovativnimi in tržno zanimivimi izdelki. Komisija je prejela 42 prijav, na koncu pa je predsednik OZS Miroslav Klun podelil sedem bronastih, pet srebrnih in dva zlata ceha.
DOBITNIKI PRIZNANJ OZS:
BRONASTI CEH:
1. ATRIUM - NOVI INTERIERI d.o.o., Ljutomer
2. ELETRA, Radovan Gregorčič s.p., Sežana
3. JERNEJ BORTOLATO, s.p., Dutovlje
4. »KIT« Kovinski izdelki Tibaut, Cigan Anton s.p., Črenšovci
5. MIZARSTVO BOLČIČ, Kozina
6. MIZARSTVO ROŽIČ, Matjaž Rožič s.p., Tržič
7. ROLETE KOSEC d.o.o., Mengeš
SREBNI CEH:
1. AL, d.o.o., Sežana
2. GRAVIART , Tanja in Franci Valenčak, Kozje
3. POHIŠTVENO MIZARSTVO Jani Kaker s.p., Mozirje
4. PROCESS d.o.o., Gornja Radgona
5. VITLI KRPAN, Franc Pišek s.p., Šmarje pri Jelšah
ZLATI CEH :
1. SEKCIJA DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI
2. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Priznanja Mestne občine Celje je občinska strokovna komisija podelila trem izdelkom, ki so izstopali po kakovosti in tržni zanimivosti, posebej pa so nagradili tudi izdelek tradicionalne domače obrti - volnene pletenine. Priznanja je podelil celjski podžupan Marko Zidanšek.
DOBTINIKI SEJEMSKIH PRIZNANJ MESTNE OBČINE CELJE:
1. REMAX d.o.o. Maribor
2. ROLETARSTVO MEDLE d.o.o., Novo Mesto
3. BIOMASA d.o.o., Luče
POSEBNO PRIZNANJE MESTNE OBČINE CELJE PA PREJME: SOVEN d.o.o. Selnica ob Dravi za volnene pletenine za poslovna darila
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 18:50:07" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 18:50:07" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(21) "Nagrade za najboljše" } [26815]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26815" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "41.0" ["content"]=> string(1703) "Na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju je danes potekalo finale v tekmovanju Sestavimo si vrt. Dva para, ki sta predhodno zmagala na ločenih predtekmovanjih, sta se pomerila v urejanju manjših bivalnih in vodnih vrtov. Zmagala sta Marjeta Vrbnik Poje in Dražen Poje iz Trbovelj in domov odnesla denarno nagrado in material za vrtne ureditve v skupni vrednosti nekaj več kot 3.300 evrov.
Para sta morala že pred tekmovanjem narediti skico vrta, za samo ureditev prostora pa sta imela pet ur časa. Pri tem sta morala slediti nekaterim navodilom: vrt je moral biti uporaben, sestavljen po določenih oblikovalskih pravilih ter z ustezno kombinacijo materialov, pri vsem tem pa je bilo treba misliti tako na posamezne detajle kot na celovitost ureditve. Zmagovalni par je po mnenju strokovne komisje uspel združiti vse zahtevane elemente in si tako poleg omenjene nagrade prislužil naziv »mojster urejanja vrtov 2007«. Zakonca Poje se z vrtnarstvom ukvarjata zgolj ljubiteljsko, povedala pa sta, da so pravila tekmovanja precej stroga in da ne dopuščajo veliko manevrskega prostora. In kaj bosta s prisluženo nagrado? »Doma imava velik vrt, škoda le, da ni dovolj časa, da bi ga redno urejala,« sta v smehu razložila.
Tudi drugi finalni par, Alenka Mihelj iz Knežaka in Nataša Šmalc iz Ribnice, je s prikazanim zadovoljen: »Nisva preveč razočarani. Glavno, da je nama vrt všeč takšen, kot je.« Študentki agronomije oziroma krajinske arhitekture sta še poudarili, da je bilo tekmovanje zelo naporno, saj je bilo treba med seboj kombinirati veliko različnih materialov.
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 18:39:09" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 18:39:09" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(25) "Čigav vrt je najlepši? " } [26813]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26813" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "40.0" ["title"]=> string(42) "Soočenje predsedniških kandidatov na MOS" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 18:34:22" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 18:34:22" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3179) "O obrti in podjetništvu so danes na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) spregovorili kandidati za predsednika Republike Slovenije. Mnenja so soočili: Danilo Türk, Elena Pečarič, Jože Andrejaš, Darko Krajnc, kasneje pa se jim je pridružil tudi Artur Štern.Danilo Türk je povedal, da je za podjetniško uspešnost nujna transparentna država, ki bo dobro funkcionirala. Zanj so pomembne primerne rešitve na davčnem področju in ustrezne stimulacije. Dobra se mu zdi ideja ministra Gregorja Viranta o reorganizaciji upravnih postopkov, ki bi omogočala sočasno ureditev vseh dovoljenj na enem mestu, vendar mora biti to dostopno v vseh krajih. Hkrati meni, da je treba veliko napraviti na področju novih tehnologij, saj vidi mala podjetja kot pomembno komponento razvoja. »Mislim, da je vedno več mladih ljudi, ki ne iščejo zaposlitve v javni upravi. Bolj jih zanimajo manjša podjetja, ki so odprta na svetovni trg. Sem za to, da se razsežnost razvoja malih podjetij še posebej okrepi,« je še razložil Türk.
Najmlajši kandidat za predsednika Darko Krajnc pravi, da je promotor podjetništva in dobrih idej mladih ljudi. »Žal je v Sloveniji uspešna mala šola podjetništva izgubila svoj status, projekt se ne odvija več. Mislim, da je treba podpirati mlade in njihove ideje. Predsednik pa ima v končni fazi možnost, da vodi mnenjske kampanje in s tem prispeva k razvoju podjetništva,« je povedal Krajnc.
Jože Andrejaš je izpostavil evropski trend, da sta malo gospodarstvo in obrt temelj gospodarstva. Rad bi, da bi bilo tako tudi pri nas. Kot dolgoletni obrtnik je izpostavil dejstvo, da je v zadnjem času težko začeti obrt, da so zahteve velike. Nekateri bi lahko začeli tudi v garaži ali stanovanju. »Morebiti se to komu sliši čudno, a mnogi so tako začeli. Olajšati bi bilo potrebno začetek, da bi lahko začeli delo brez večjega kapitala,« je na okrogli mizi izpostavil Andrejaš in opozoril še na problem pomanjkanja delovne sile.
Da s podjetništvom nima veliko izkušenj, je povedala Elena Pečarič in dodala, da jih je nekaj vendarle dobila, ko je z Društvom za kulturo hendikepa začela praktično iz nič. »Glede na to, da sem danes odgovorna za sto ljudi, vem, kaj pomeni odgovornost, kaj pomeni iz meseca v mesec plačati prispevke in dati plače,« je dejala Pečaričeva in poudarila, da mora država poskrbeti za enake možnosti. Tistim, ki imajo voljo in inovativnost, pa bi po njenem mnenju morali omogočiti, da izkoristijo svoje potenciale.
Naposled je spregovoril še Artur Štern. Rekel je, da se sicer na stiske podjetnikov ne spozna, pozna pa stiske »malih« ljudi, revežev, marginalcev. Prepričan je, da je treba zmanjšati birokracijo. »Vsa ta sranja bi se dalo spraviti na desetino. Birokrate bi prezaposlil in organiziral parlamentarne volitve na eno leto. S tem bi odpravil oligarhijo,« je povedal Štern.
" } [26812]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26812" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "39.0" ["content"]=> string(2602) "Danes so se na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) predstavniki Obrtne zbornice Slovenije (OZS) in člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo pogovarjali odprtih vprašanjih v obrtništvu, med njimi tudi o obveznem članstvu v OZS.
Predsednik odbora Feri Horvat (SD) je povedal, da podpira obvezno članstvo v zbornici, s katero tradicionalno zelo dobro sodelujejo. Po njegovih besedah je »koncept obveznega članstva potrebno ohraniti, kajti vloga OZS je izjemno pomembna tako pri zastopanju interesov te dejavnosti, kot tudi pri svetovalnih in drugih dejavnostih, ki spodbujajo razvoj.« Dejal je, da v odboru vlada zelo pozitiven in enoten odnos, ki ni vezan na strankarsko pripadnost, saj se ukvarjajo s vprašanji, ki so zelo pomembna za razvoj obrtništva. »Ta dejavnost postaja vse pomembnejša v narodnem gospodarstvu, saj kot kažejo podatki prispeva h gospodarski rasti in povečanju zaposlenosti, prav gotovo pa je še veliko možnosti, da se stanje še izboljša.« Že oktobra bo odbor obravnaval tudi predlog novele obrtnega zakona, ki naj bi prinesla določene olajšave za obrtnike.
Tudi predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek je pohvalil sodelovanje z državnim zborom. Po njegovem mnenju morata država in vlada več pozornosti nameniti razvoju drobnega gospodarstva, saj »iz malega raste veliko, velika gospodarska rast v Sloveniji pa je delno posledica tudi delovanja malih in srednjih podjetij.« Na današnjem srečanju s poslanci so predstavniki obrtnikov kot enega glavnih problemov izpostavil nezadostne davčne olajšave, ki bi jih obrtniki lahko imeli, če bi vlada spremenila nekatere podzakonske akte, davčnih olajšav pa mora biti deležen tudi tisti obrtnik, ki razvija svojo dejavnost in seveda tisti in ki kupuje novo opremo, se tehnološko usposablja. »Opozorili smo tudi na fleksibilnejši trg delovne sile ter izrazili obžalovanje nad dejstvom, da so vladne reforme nekako zastale. Seveda smo opozorili tudi na druge anomalije, ki naših obrtnikov ne enačijo z Evropo. Predlagam, da se država za tri do štiri leta odpove cestnemu skladu, saj ob nakupu ekološko najsodobnejšega vozila slovenskim avtoprevoznikom ne pripada 40.000 EUR podpore, kot njihovim konkurentom iz Evrope.« Za konec je Pavlinjek izrazil željo po tem, da »bomo enkrat res prišli do tega, da bo državo vodilo gospodarstvo in ne politika.«
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 16:17:22" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 16:17:22" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(46) "Feri Horvat: članstvo v OZS mora biti obvezno" } [26811]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26811" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "28.0" ["title"]=> string(60) "Prvič podeljeni znaki za specializirano ponudbo na kmetijah" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 16:12:03" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 16:12:03" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(4682) "
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je danes na 40. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prvič podelila znake za specializirano ponudbo turističnih kmetij z nastanitvijo.
Na podelitvi, ki je bila tokrat prvič na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, je 26 kmetij prejelo 38 znakov za specializirano ponudbo na svojih kmetijah. S temi znaki kmetije zagotavljajo višjo kakovost svoje ponudbe, gostu pa povejo, kateri ciljni skupini je kmetija bolj prilagojena (invalidom, družinam z otroki, kolesarjem, ekološko usmerjena kmetija ...). Pridobljeni znaki kmetijam omogočajo boljšo zasedenost njihovih zmogljivosti in jim olajšajo lastno promocijo. Direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Nataša Belingar je poudarila: »Ta uspešen projekt je rezultat dobrega sodelovanja med zbornico, svetovalci in Zvezo turističnih kmetij ter drugih vpletenih. Hkrati je to dodatna vzpodbuda za kmetije, ki v taki specializirani ponudbi vidijo priložnost za svoj razvoj ter razvoj in prepoznavnost slovenskega podeželja.«
Zbornica je podelila naslednje tipe znakov za specializirano ponudbo:
1. Ekološka turistična kmetija
2. Turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje
3. Družinam z otroki prijazna turistična kmetija
4. Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija
5. Kolesarjem prijazna turistična kmetija
6. Vinogradniška turistična kmetija
7. Invalidom prijazna kmetija
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je znake za specializirano ponudbo turističnih kmetij z nastanitvijo podelila naslednjim:
1. Ekološka turistična kmetija
2. Turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje
3. Družinam z otroki prijazna turistična kmetija
4. Otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija
5. Kolesarjem prijazna turistična kmetija
6. Vinogradniška turistična kmetija
7. Invalidom prijazna kmetija
Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju je danes obiskal tudi predsedniški kandidat Danilo Tűrk. Po ogledu razstavnih prostorov je povedal:
»Na tem sejmu sem prvič, sem ga pa do sedaj redno spremljal preko medijev. Gre za zelo uveljavljen sejem. Na obhodu sejma sem se seznanil s tehnologijami na področju izgorevanja biomase, saj menim, da je to važen aspekt varstva okolja in izkoriščanja naših naravnih virov. Na področju biomase ima Slovenije namreč velike prednosti. Ustavil sem se tudi pri razstavi telekomunikacijske tehnologije in vidim, da je tudi na tem področju precej novega. MOS je torej dinamičen sejem, ki marsikaj pokaže.«
" } [26808]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26808" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "32.0" ["title"]=> string(52) "Vojvodina vabi slovenske gospodarstvenike (daljše) " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 13:29:19" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 13:29:19" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2465) "Na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju se predstavlja tudi 16 vojvodinskih podjetij. Vojvodinsko politično-gospodarsko delegacijo vodi pokrajinski sekretar za gospodarstvo Siniša Lazić, ki je na današnji predstavitvi pojasnil, da želijo s sodelovanjem na MOS promovirati potencial vojvodinskega gospodarstva. Slovenskim, pa tudi ostalim podjetjem bodo tako v osmih dneh predstavili možnosti investiranja v njihov trg, ki je vedno bolj odprt za tuje naložbe.Vojvodina je najbolj razvito gospodarsko področje v Srbiji. Lazić je razložil, da so najpomembnejše veje gospodarstva te avtonomne pokrajine poljedeljstvo in prehrambena industija, metalna in kemijska industrija, gradbeništvo ter tekstilna industrija. Vedno bolj se razvija tudi turizem. Posebej ponosni so na to, da so letos podpisali sporazum o turističnem sodelovanju med turističnima organizacijama Vojvodine in Slovenije.
Da bi pospešila gospodarski razvoj, je vojvodinska vlada sprejela program gospodarskega razvoja, ki predstvalja prvi projekt te vrste na Balkanu. V strategiji je definiranih 14 prioritetnih programov, eden izmed njih pa je tudi sklad za podporo promocije izvoza. Na ta način Vojvodina omogoča svojim podjetjem predstavitve na evropskih sejmih in tkanje poslovnih vezi. Tako je letos na MOS prišlo 16 podjetij, katerih izdelki ustrezajo vsem zahtevanim evropskim standardom.
V Vojvodini je dejavnih že veliko slovenskih podjetij. Lazić je povedal, da je blagovna menjava med Slovenijo in Vojvodino od leta 2000 nenehno strmo naraščala. Lani je tako obsegala nekaj več kot 153 milijonov dolarjev. Direktor vojvodinskega sklada za spodbujanje investicij Branislav Bugarski pa je razložil, da pokrajina ponuja številne prednosti investiranja, saj ima dobro razvito infrastrukturo, veliko izobraženega in fleksibilnega delovnega kadra, dobro urejeno logistiko in izredno ugoden davčni sistem. V polnem teku je tudi privatizacija podjetij.
Vojvodinski politiki in gospodarstveniki poudarjajo, da si bodo še naprej prizadevali za povečevanje sodelovanja s Slovenijo, kar podpira tudi slovenska stran. Gospodarski minister Andrej Vizjak je namreč prvi dan MOS na srečanju z Vojvodinci obljubil, da bo pristojne službe pooblastil, da vojvodinskim podjetjem pojasnijo načine in možnosti vlaganja v slovenski trg.
" } [26807]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26807" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "33.0" ["title"]=> string(58) "Minister Žiga Turk o sodelovanju med znanostjo in obrtjo " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 13:23:17" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 13:23:17" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1556) "Dogajanje na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) si je danes ogledal minister za razvoj Žiga Turk, ki je največ časa namenil predstavnikom Obrtne zbornice Slovenije (OZS).Kot je povedal minister brez listnice, ki vodi vladno službo za razvoj, ga je zanimalo predvsem povezovanje med obrtjo in institucijami znanja. Sejem je ocenil kot veliko priložnost za podjetnike. »Vidim, da je povezovanje obrti z institucijami znanja še posebej zanimivo. Predvsem zato, ker nastajajo direktni zgledi, kako bi lahko tudi tisti, ki so v teh institucijah, stopili na svoje noge,« je povedal Turk. Poudaril je, da je lažje stopiti na lastne noge in postati majhen podjetnik, kot pa iskati zglede v velikem podjetju, kjer je ta razkorak bistveno večji. »V zadnjih letih se je pri obrtnikih na tem področju zgodil velik premik. Tako obrtniki kot institucije znanja se zavedajo, da je tu potrebno sodelovanje,« je še dejal minister.
Turk se je s predstavniki OZS pogovarjal med drugim o tem, v kakšni fazi so nekatere reforme, predvsem na področju svobodnega trga in delovne zakonodaje. »Ugotavljamo, da je bil narejen korak v pravo smer, da pa ne smemo biti s tem zadovoljni in da bo treba v naslednjih letih na rešitvah delati še naprej,« je še pojasnil minister.
Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez Škrlec je sodelovanje obrti in institucij znanja označil kot dobro, saj so rezultati tega sodelovanja po njegovih besedah odlični.
" } [26806]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26806" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "34.0" ["title"]=> string(52) "Vojvodina vabi slovenske gospodarstvenike (krajše) " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 12:31:59" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 12:31:59" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(503) "Na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju se predstavlja tudi 16 vojvodinskih podjetij. Vojvodinsko politično-gospodarsko delegacijo vodi pokrajinski sekretar za gospodarstvo Siniša Lazić, ki je na današnji predstavitvi pojasnil, da želijo s sodelovanjem na MOS promovirati potencial vojvodinskega gospodarstva. Slovenskim, pa tudi ostalim podjetjem bodo tako v osmih dneh predstavili možnosti investiranja v njihov trg, ki je vedno bolj odprt za tuje naložbe. " } [26805]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26805" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "35.0" ["title"]=> string(14) "Danes na sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-14 10:16:17" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-14 10:16:17" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1632) "Na Mednarodnem sejmu danes pričakujejo ministra za razvoj Žiga Turka. Ob 10.30 uri se bo srečal s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije na njihovem razstavnem prostoru v hali A. Po tem si bo ogledal hibridni avtomobil na razstavnem prostoru med halama A in L in ob 12. uri bo na voljo medijem za izjave ter fotografiranje na razstavnem prostoru OZS v hali A. Ob 13. uri pa tam obrtniki pričakujejo tudi obisk šestih poslancev državnega zbora.O obrti in podjetništvu bodo danes ob 15. uri v Modri dvorani Celjskega sejma spregovorili predsedniški kandidati. Ob 9.45 uri pa bo Mednarodni obrtni sejem obiskala delegacija iz Vojvodine. Vojvodinski gospodarstveniki se bodo potencialnim partnerjem predstavili ob 11.15 uri v sejni sobi Celjanke. Popoldne pa bo tam tekla beseda o merjenju učinkovitosti spletnega oglaševanja.
Pred nami je še podelitev sejemskih priznanj Celjskega sejma, Mestne občine Celje in Obrtne zbornice Slovenije ob 17.30 uri na prireditvenem odru v atriju. Specializiranim kmetijam pa bo znake ob 13. uri v Mali kongresni dvorani podelila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
V Mali kongresni dvorani bosta od 10. do 13. ure potekala predavanje in delavnica o Evropskih sredstvih in nastopanju na italijanskem trgu.
Obrtna zbornica Slovenije pa bo v dvorani A organizirala tri delavnice za obrtnike in podjetnike: govorili bodo o pasteh delovnega prava pri postopanju s problematičnim delavcem in o tem, ali je smiselno preoblikovati s.p. v družbo, popoldanska delavnica pa bo namenjena podjetnikom in davkom.
" } [26801]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26801" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "36.0" ["title"]=> string(54) "Z nekdanjima guvernerjema o inflaciji in zadolževanju" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 19:10:18" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 19:10:18" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(6268) "Evropska centralna banka (ECB) je v zadnjih nekaj tednih kar trikrat izdala ugodna milijardna posojila posameznim bankam, da bi umirila paniko po šoku zaradi krize na ameriškem hipotekarnem trgu. Kaj menita o takšnih finančnih injekcijah in kako razmere v svetu vplivajo na Slovenijo, smo v ločenih pogovorih povprašali dva bivša guvernerja Banke Slovenije Fraceta Arharja in Mitja Gasparija.Kaj menite o finančnih injekcijah, s katerimi je Evropska banka skušala umiriti šok po krizi na ameriškem trgu hipotekarnih posojil?
Gaspari: Mislim, da je EBS zelo profesionalno odreagirala že pred tedni, ko je to storila prvič. Ne gre za širšo krizo evropskega bančnega sistema, gre bolj za težave, ki jih imajo druge finančne institucije, ki so vključene v prevzemanje poslovnih in drugih tveganj na finančnih trgih. Pri njih se je zaradi težav v Ameriki pojavila določena nelikvidnost in da se ne bi ta nekontrolirano širila v druge segmente finančnega trga, je ECB intervenirala. Te zadnje intervencije kažejo, da težave niso minile in da ta inštitucija odgovorno spremlja težave na trgu in temu primerno reagira. Seveda pa ne bo šlo samo z reakcijami ECB, to bodo morale storiti tudi ostale centralne banke po svetu. Treba se bo poglobiti v vzorke zadnje krize, ki je nastala v Združenih državah Amerike, da bi jo lahko v bodoče bolj sistematično in sistemsko preprečevali.
Kako pa komentirate potezo ECB, da ni zvišala obrestne mere?
Gaspari: To je ustrezna reakcija. Neka inštitucija ne more voditi politike slepo, brez upoštevanja okoliščin. V tem primeru so se okolišče tudi v Evropi spremenile. ECB si je pravilno vzela nekaj časa za razmislek, da ne bi sama po nepotrebnem dodatno nervirala že tako ne preveč stabilnih finančne trgov.
Arhar: Menim, da je ta poteza pravilna. V tem trenutku je pomembnejša likvidnost, dimenzija krize. Najprej je treba »umiriti žogo«, nazaj vzpostaviti zaupanje med akterji na denarnem trgu. Ko bo to vzpostavljeno, je treba narediti korak naprej v smeri zagotavljanja inflacijskega cilja. To pomeni narediti korak naprej z obrestno mero in z zmanjševanjem širšega denarnega agregata.
Kako pa se to odraža na slovenskem trgu? Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bila za Slovenijo bolj primerna okoli odstotek višja obrestna mera?
Gaspari: Za gospodarstva, ki rastejo hitreje, kot je povprečje v evro območju, je gotovo obrestna mera, ki je enotna za celotno evro območje, prenizka. Tako kot bi bila morebiti previsoka za tiste, ki zaostajajo v rasti. Tu ni nekega splošnega pravila, katera bi bila najboljša. Najboljša je preprosto tista, ki velja.
Arhar: Če bi želeli imeti nižjo inflacijo in zmanjšati kreditno rast, potem sedanja osnovna mera štirih odstotkov ni primerna za Slovenijo. Če je pri nas trenutno 3,5-odstotna, je pri nas realna obrestna mera samo za 0,5-odstotka. Če bi želeli enaki Evropi, bi morali imeti obrestno mero nad 5,5-odstotki. Če bi bila nad 5,5-odstotkov, bi vsekakor že delovala tudi na kreditno povpraševanje.
Pa opažate pregrevanje povpraševanja, o katerem govorijo nekateri socialni partnerji?
Gaspari: V Sloveniji bi veljalo razmisliti, da se ta pregreta ekonomska situacija, ki se sicer na prvi pogled zdi prijazna in učinkovita, nekoliko ohladi. Osnovni elementi prehitre gospodarske rasti namreč niso tisti, ki bi lahko vzdržali daljši čas. Gre za pospeševanje konjunkture predvsem v javnem sektorju, z javnimi investicijami, financiranimi predvsem na kreditni način, kar ne more biti vzdržno.
Arhar: Pregrevanje povpraševanja je zelo širok pojem. Če govorimo o tem, da so cene hrane previsoke, ne vem, kako se da povpraševanje pri hrani znižati. Mogoče tako, da gremo vsi na dieto? Ali če dobimo še dodatno konkurenco ob tej, ki jo imamo. Na splošno v gospodarstvu zaenkrat še ni čutiti tega pregrevanja. Kljub temu da je gospodarska rast visoka, je v Sloveniji gradbeni sektor tisti, ki v veliki meri vpliva na ostale panoge. Naša infrastruktura je tista, ki izredno vpliva. Sedaj nas čaka velik nov projekt - posodobitev železnice, kar bo državo skupaj stalo devet milijonov evrov. Če se v tem segmentu primerjamo z razvito zahodno Evropo, Slovenija dejansko nima te infrastrukture. Iz tega zornega kota se ne strinjam s tistimi, ki govorijo o nevarnosti javnega zadolževanja. Dejansko je Slovenija na tem segmentu med najboljšimi. Samo Luksemburg je pred nami in malo Finska.
In zadolževanje prebivalstva? Se je umirilo po strmoglavem povečanju po prevzemu evra?
Gaspari: Glede na evropsko povprečje to zadolževanje še ni na takšni višini, da bi bilo zelo zaskrbljujoče. Je pa res, da se predvsem javni sektor ta trenutek preveč zadolžuje. Vprašanje je, če so projekti, za katere se najemajo ta sredstva, ekonomsko tako dobro premišljeni. Recimo za avtocestni projekt, pri katerem gre za kreditno financiranje, je tudi vprašanje, ali trenutne cestnine sploh zadostujejo za plačilo anuitet. Te informacije v javnosti ni in bi bilo zelo dobro, da bi v javnost prišla. Če se sprošča proračun take vrste izdatkov, potem bi se moral proračun krčit, ne pa da ostaja nespremenjen, čeprav se je velik del financiranja iz proračuna premaknil v kreditno financiranje.
Arhar: Nisem opazil, da bi se zadolževanje v Sloveniji umirilo. Običajno se v času dopustov, julija in avgusta, vse umiri in ponovno dobi zagon z novim šolskim letom. Konkretno v naši hiši, je rast še višja od povprečja, med 40 in 50-odstotkov. Zaenkrat ni nazadovanja ali umirjanja, ampak se stvari nadaljuje z istim tempom.
" } [26799]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26799" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "38.0" ["content"]=> string(2225) "Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju ponuja dobro možnost predstavitve tudi gospodarstvom izven meja Slovenije, kar je letos izkoristilo tudi Kosovo. 16-članska gospodarsko-vladna delegacija iz te avtonomne pokrajine se je danes tako sestala s predstavniki Regionalne razvojne agencije Celje in ministrstva za gospodarstvo. Srečanja so se udeležili tudi nekateri slovenski podjetniki, ki že ali pa še bodo poslovali s kosovskim trgom. Eden izmed projektov, ki ponuja prijazno okolje za investitorje, so tudi nastajajoče poslovno-tehnološke cone v Shtimah, kjer bo mogoče kupiti 25 parcel.Generalna direktorica direktorata za ekonomske odnose s tujino na gospodarskem ministrstvu Sabina Koleša je poudarila, da je Kosovo vse pomembnejši poslovni in gospodarski partner Slovenije. Blagovna menjava med Kosovim in Slovenijo je lani znašala 78 milijonov evrov, poglobljeno vlaganje slovenskih podjetij na zahodni Balkan pa bo tudi med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta po besedah Koleševe prioriteta.
Kosovski minister za trgovino in industrijo Bujar Dugolli in Ahmet Shala iz Kosovo Trust Agency sta predstavila prednosti investiranja v kosovski trg. Poudarila sta, da je njihovo gospodarstvo v izredno dobrem stanju. Imajo bogate naravne vire, veliko mlade delovne sile, stimulativno delovno okolje, dobro urejen bančni sistem in izredno prijazen davčni režim. Poleg tega imajo zelo hiter postopek registracije podjetij, dobro pa je urejena tudi vsa potrebna infrastruktura. Prihodnje leto bodo začeli graditi še avtocestno povezavo z Albanijo.
Prednosti investiranja v Kosovo se med drugimi zaveda tudi podjetje Tehnopolis iz Celja, ki s kosovskimi partnerji gradi Poslovno-tehnološko cono Shtime. Gre za skoraj 11 hektarov površin v samem srcu Kosova, le 34 kilometrov od glavnega mesta Prištine. Cona bo komunalno opremljena že konec tega leta, v njej pa bo na voljo 25 poslovno proizvodnih enot. S Tehnopolisom Shtime bo Kosovo vsekakor močno povečalo svojo ekonomsko konkurenčnost, hkrati pa na svoj trg privabilo številne tuje vlagatelje.
" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 18:13:40" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 18:13:40" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["title"]=> string(59) "Kosovo dobra priložnost za slovenske vlagatelje (daljše) " } [26798]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26798" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "52.0" ["title"]=> string(37) "Celjani najboljši krovci v Sloveniji" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 17:01:43" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 17:01:43" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(708) "Na 40. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju je včeraj in danes potekalo 8. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije, na katerem je zmagala ekipa Območne obrtne zbornice Celje.8. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije je organizirala Sekcija kleparjev in krovcev Območne obrtne zbornice Celje. Zmagala je ekipa Območne obrtne zbornice Celje, drugo mesto je zasedla OOZ Slovenske Konjice, tretje OOZ Murska Sobota, sledila je ekipa OOZ Ravne na Koroškem, nato Šolski center Celje - enota Štore ter Šolski center Ptuj. Zmagovalci bodo čez mesec dni zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu na Madžarskem.
" } [26797]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26797" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "53.0" ["title"]=> string(60) "Kosovo dobra priložnost za slovenske vlagatelje (krajše) " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 16:41:25" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 16:41:25" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(608) "Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju ponuja dobro možnost predstavitve tudi tujim gospodarstvom, kar je letos dobro izkoristilo Kosovo. 16-članska gospodarsko-vladna delegacija iz te avtonomne pokrajine se je danes tako sestala s predstavniki Regionalne razvojne agencije Celje in ministrstva za gospodarstvo. Srečanja so se udeležili tudi nekateri slovenski podjetniki, ki že sodelujejo ali pa še bodo poslovali s kosovskim trgom. Eden izmed projektov, ki ponuja prijazno okolje za investitorje, so tudi nastajajoče poslovno-tehnološke cone v Shtimah, kjer bo mogoče kupiti 25 parcel. " } [26796]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26796" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "67.0" ["title"]=> string(60) "8. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 16:39:47" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 16:39:47" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(958) "Na 40. MOS danes poteka 8. državno prvenstvo mladih kleparjev in krovcev Slovenije, ki ga organizira Območna obrtna zbornica (OOZ) Celje.Državnega prvenstva se je udeležilo šest ekip - OOZ Celje, OOZ Slovenske Konjice, OOZ Ravne na Koroškem, OOZ Murska Sobota in dve šoli, Šolski center Celje - enota Štore ter Šolski center Ptuj. V vsaki ekipi sta dva tekmovalca in njun mentor.
Krovci imajo pripravljeno ostrešje, na katerega morajo narediti vsa krovsko-kleparska dela. »Ocenjuje se čas izdelave, kakovost, estetski videz,« je pojasnil vodja tekmovanja Franček Stropnik. »Starost mladih krovcev pa je omejena na 24 let,« je še dodal Stropnik.
Zaključna prireditev bo danes ob 17. uri v Mali kongresni dvorani, kjer bodo razglasili zmagovalce, ki bodo čez mesec dni zastopali našo državo na svetovnem prvenstvu na Madžarskem.
" } [26795]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26795" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "68.0" ["title"]=> string(45) "Na sejmu stkane prve mednarodne poslovne vezi" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 15:27:37" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 15:27:37" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(724) "Na pobudo avstrijske Gospodarske zbornice Štajerske je danes na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju potekalo srečanje med predstavniki sekcij, ki delujejo pod njihovim okriljem s slovenskimi. Predstavnikom sekcij so dobrodošlico izrekli: v imenu MOS namestnica direktorja družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar, v imenu Obrtne zbornice Slovenije predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjek, v imenu Gospodarske zbornice Štajerske pa je zbrane nagovoril vodja sekcije za obrt, Josef Herk.
Poslovno srečanje so pripravili z namenom, da predstavniki slovenskih in avstrijskih sekcij med sabo izmenjajo izkušnje, vzpostavijo stike in se informirajo o načinu delovanja.
" } [26792]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26792" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "70.0" ["title"]=> string(45) "Arhar svetuje bankam previdnost pri posojilih" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 13:38:00" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 13:38:00" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2073) "Predsednik uprave UniCredit Bank in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar meni, da bi sedanja enotna obrestna mera za Evropsko skupnost utegnila biti prenizka, da bi zaustavila rast inflacijeArhar je namreč prepričan, da je sprostitev finančnih rezerv Evropske centralne banke, ki je skušala ublažiti šok po zlomu ameriškega trga hipotekarnih posojil, lahko dvorezen meč. »Dodatni denar je v obtoku zato, da se rešuje finančna kriza. Centralne banke se zavedajo, da je to bomba. Vprašanje je, kaj je večje zlo - da denarja ne daš ali pa ga daš in s tem veš, da boš moral delovati naprej, kar pa pomeni nadaljnje dvigovanje obrestne mere,« je med svojim predavanjem na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju opozoril nekdanji prvi mož Banke Slovenije.
Sicer pa se tudi slovenski trg posojil razvija v smeri ameriškega, meni Arhar. »V Sloveniji smo pri denarnem kreditiranju na pol poti. Naslednji korak je izdati hipotekarno obveznico in jo ponuditi širši javnosti.« To je danes temeljni problem na ameriškem trgu, je še dodal. Ameriške banke so namreč šle tako daleč, da so začele dajati hipotekarni kredit v vrednosti 100-odstotne vrednosti objekta in celo na premično premoženje.
Arhar se je dotaknil tudi vzrokov za visoko inflacijo v Sloveniji, pri čemer je poudaril, da svoj del krivde za podražitve nosijo tudi lokalne skupnosti in država, saj je okoli 15 odstotkov cen še vedno pod njunim nadzorom. »Cene storitev v Sloveniji imajo hitrejšo rast kot v Evropi, kar pomeni, da je treba še dosti narediti na tem področju.« Politika obrestnih mer pa bo še naprej v rokah centralnih bank, meni Arhar. »Realna obrestna mera v Sloveniji je 0,5-odstotna. Enako kot Evropska centralna banka bi se morali približati 2-odstotni, saj je naš cilj, da do leta 2013 dosežemo evropsko povprečje pri BDP-ju,« je poudaril.
" } [26790]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26790" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "71.0" ["title"]=> string(42) "Gaspari o davčnih olajšavah za obrtnike " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 13:35:12" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 13:35:12" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1213) "»Na Mednarodnem obrtnem sejmu najbolj pade v oči dejstvo, da je opaziti ogromno privatne iniciative in zasebnih projektov, kar je še posebej dobro. V Sloveniji imamo namreč veliko razprav in težav s prevelikim deležem države v delovanju gospodarstva,« je ob obisku Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju povedal nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.Zasebna iniciativa, ki se odraža na sejmu, je po njegovem dobra za prihodnost, vseeno pa je podjetnike opozoril, naj ne računajo preveč na državo, saj se mora podjetništvo razvijati predvsem na lastni pogon. Smernico, na kakšen način lahko država pomaga obrtnikom, vidi Gaspari tudi na področju avtocest. »Vprašanje, ki se zadnje čase pojavlja, je preobremenjenost naših cest s kamionskimi prevozi. Simpatična se mi zdi ideja, da bi dvignili cestnine in domačim prevoznikom to šteli v davčno olajšavo,« je po sejmišča povedal Gaspari. Prepričan je, da bi s tem omejili pretiran promet na cestah, predvsem tranzitni. Domačim obrtnikom in podjetnikom pa bi po njegovem pomagali z vzvodom, ki je v rokah države, torej z davčno olajšavo.
" } [26789]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26789" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "72.0" ["title"]=> string(46) "Bo plačilno nedisciplino odpravil novi zakon?" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 13:28:00" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 13:28:00" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(3320) "Plačilna nedisciplina podjetij v Sloveniji močno narašča. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je danes Obrtna zbornica Slovenije (OZS) tako pripravila problemsko konferenco na to temo. Pravniki Luigi Varanelli, Blaž Radujko in Iztok Mohorič so predstavili predlog zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo in naj bi nadomestil zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Predavatelji so se strinjali, da je predlog zakona preobširen in v praksi neuporaben. Po njihovih besedah tudi močno zaostaja za podobnimi evropskimi zakoni.Z novim zakonom želijo po Varanellijevih besedah na ministrstvu zmanjšati finančno nedisciplino podjetij, uvesti spremembe na področju prisilne poravnave in dodati institut osebnega stečaja. Prav tako si prizadevajo za hitrejši in učinkovitejši postopek stečaja.
Predlog novega zakona se sicer od starega razlikuje v kar nekaj točkah. Vanj sta dodana instituta osebnega stečaja (stečajni postopek tudi zoper osebo, ki ni niti podjetnik niti samozaposlen) in stečaja zapuščine (ki se po smrti dolžnika šteje kot stečajna masa), omogoča pa tudi izbris družbe iz sodnega registra brez odgovornosti za obveznosti družbenikov. Varanelli je poudaril, da bo ta novost sicer res zmanjšala število stečajev, da pa se bodo zato povečali izbrisi družb. Predlog zakona tudi preprečuje večkratno zaporedno predlaganje prisilne poravnave. Te tako ne bo mogoče predlagati v roku treh let od dneva, ko dolžnik izpolni vse obveznosti. Spremenili naj bi se tudi količniki pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave, predlog pa predvideva še uvedbo prednostnih in podrejenih terjatev.
Opozoriti je treba predvsem na način prijavljanja terjatev, saj predlog novega zakona določa popolnejšo vsebino tovrstnih prijav. Poleg zneska glavnice bo treba na vlogi namreč navesti še znesek morebitnih obresti in morebitne sodne ter upravne stroške. Poleg tega bo moral upnik k vlogi priložiti različne dokazne listine, kot so fakture, sodbe in sklepi.
Po mnenju Blaža Radujka pa je edina resnično pozitivna reforma zakona informatizacija postopkov. Določene vloge in obrazce bo tako mogoče pošiljati preko elektronske pošte. Predavatelji so pripravljalce zakona pozvali, naj razmislijo tudi o uvedbi registra večkratno propadlih podjetnikov in o spletnem seznamu večkratno pravnomočno izvedenih izvršbah zoper iste dolžnike.
Sicer pa po besedah pravnikov zakonske novosti predstavljajo zelo majhen napredek za koristi upnikov, saj so postopki še vedno bistveno predolgi. Poleg tega opozarjajo, da bo, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, še naprej veliko zlorab s strani dolžnikov: »Zakon je namreč preobširen in ima veliko lukenj, kar bo prineslo več pritožb, razveljavitev sklepov in daljše stečajne postopke,« je opozoril Varanelli.
Po konferenci je OZS za podjetnike pripravila še seminar z delavnico o upravljanju s kreditnimi riziki oziroma terjatvami. Vodila sta ga Bojana Đula in Andraž Tinta.
" } [26784]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26784" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "73.0" ["title"]=> string(14) "Danes na sejmu" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-13 09:22:06" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-13 09:22:06" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1220) "Po zanimivem dogajanju prvega sejemskega dne bo tudi današnji dan zaznamovali aktualni dogodki.
Ob 10. uri bodo v Modri dvorani pripravili problemsko konferenco o še vedno aktualni temi: plačilni nedisciplini. Ob isti uri bo predsednik uprave UniCredit Bank France Arhar v dvorani Celjanke govoril o nepremičninskem zadolževanju in težavah ameriškega sekundarnega trga hipotekarnih obveznic. Dotaknil pa se bo še tečajnih in valutnih tveganj.
Predsedniški kandidat Mitja Gaspari je svoj obisk na Mednarodnem obrtnem sejmu napovedal ob 10.30 uri.
Več pozornosti bomo danes na sejmu namenili Kosovu. Ob 13.30 uri bo v Modri dvorani potekalo srečanje s predstavniki kosovske gospodarsko-vladne delegacije.
Če ne veste, kam s 50 tisoč evri, lahko odgovore poiščete v Finančni areni v hali L1 ob 11.45 uri. Ob 13.45 uri pa bodo vodilno temo predstavljale osnovne napake, zaradi katerih lahko podjetnik čez noč ostane brez celotnega premoženja.
Kar se tiče zabavnih prireditev, velja posebej omeniti modno revijo kolekcije oken in okvirjev 2008, ki sta jo pripravila MIK Celje in Plesni teater Igen.
" } [26782]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26782" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "74.0" ["title"]=> string(72) "Na sejmu v Celju jutri o plačilni nedisciplini in sodelovanju s Kosovim" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 19:29:14" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 19:29:14" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1399) "Po zanimivem dogajanju prvega sejemskega dne bodo tudi jutrišnji dan (četrtek)zaznamovali aktualni dogodki.Ob 10. uri bodo v Modri dvorani pripravili problemsko konferenco o še vedno aktualni temi: plačilni nedisciplini. Ob isti uri bo predsednik uprave UniCredit Bank France Arhar v dvorani Celjanke govoril o nepremičninskem zadolževanju in težavah ameriškega sekundarnega trga hipotekarnih obveznic. Dotaknil pa se bo še tečajnih in valutnih tveganj.
Več pozornosti bomo jutri na sejmu namenili Kosovu. Ob 13.30 uri bo v Modri dvorani potekalo srečanje s predstavniki kosovske gospodarsko-vladne delegacije na čelu s kosovskim ministrom za trgovino in industrijo Bujarjem Dugollijem. Ob 16. uri pa je predvidena novinarska konferenca politikov in podjetnikov iz Kosovega.
Če ne veste, kam s 50 tisoč evri, lahko odgovore poiščete v Finančni areni v hali L1 ob 11.45 uri. Ob 13.45 uri pa bodo vodilno temo predstavljale osnovne napake, zaradi katerih lahko podjetnik čez noč ostane brez celotnega premoženja. Svoj obisk na Mednarodnem obrtnem sejmu pa je za jutri ob 10.30 uri napovedal kandidat za predsednika države Mitja Gaspari.
Kar se tiče zabavnih prireditev, velja posebej omeniti modno revijo kolekcije oken in okvirjev 2008, ki sta jo pripravila MIK Celje in Plesni teater Igen.
" } [26781]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26781" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "75.0" ["title"]=> string(65) "Obrtnike in podjetnike bodo spodbujali za izobraževanje dijakov " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 18:11:06" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 18:11:06" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2834) "Prvi dan Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) so mariborski pojdetniki opozorili na pomen povezovanja pri spodbujanju zanimanja mladih za deficitarne poklice.Predstavniki Občinske obrtne zbornice Maribor so v sklopu Dneva Maribora na MOS poudarili regijsko povezovanje območnih obrtnih zbornic Podravja in sodelovanje s tamkajšnjo občino. Predsednik mariborske območne obrtne zbornice Aleš Pulko je povedal, da je v Sloveniji kar nekaj deficitarnih poklicev, za katere kronično primanjkuje delavcev. Med njimi je največ takšnih s področja kovinsko-predelovalne in gradbene industrije. »Odločili smo se, da več naredimo na tej promociji in temu je namenjen tudi teden na sejmu. S skupnim nastopom območnih obrtnih zbornic in izobraževalnih institucij želimo spodbuditi zanimanje učencev in njihovih staršev za te poklice,« je povedal Pulko.
Predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek je pozdravil regijsko sodelovanje območnih obrtnih zbornic v Podravju. »Želim, da se takšno povezovanje nadaljuje in da Mednarodni obrtni sejem obišče veliko mladih, da jim pokažemo številne možnosti na tem področju,« je na novinarski konferenci v hali A celjskega sejmišča dejal Pavlinjek.
Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc je povedala, se je vpis na naravoslovje povečal za 20 odstotkov, odkar so k temu spodbujali srednješolce. »V analizi pa smo ugotovili, da mladi nimajo celotne predstave o svoji zaposlitvi. Treba jih je o tem informirati od samega začetka, da se potem lažje odločijo,« je dejala Alenka Šverc. V letu 2008 je pričakovati kar 120 povsem novih strokovnih programov s področja biotehnologije, ekonomije in strojništva, ki bodo omogočili modularno in fleksibilno izobraževanje,« je še dejala Šverčeva, ki je obenem napovedala razpis za socialne spodbude podjetnikom, ki naj bi izšel jeseni na ministrstvu.
Mariborski župan Franc Kangler je poudaril, da je podobno kot pri vseh drugih področjih tudi tu pomembno skupno nastopanje in povezovanje. Ponovno je izrazil željo, da v Mariboru ustanovijo drugo univerzo, ki bi bila evropska in bi vključevala devet fakultet.
Na koncu so govorniki izrazili veselje nad projektom novega izobraževalnega centra, ki ga trenutno gradijo na območju Teznega. V njem bo prostora za okoli tisoč dijakov. Ravnatelj Srednje strojne šole iz Maribora Alojz Kovačič je poudaril, da je dijakom treba vzbuditi zanimanje za takšno izobraževanje, da si mora mnenje ustvariti tudi širša javnost in da bo treba v bodoče izboljšati tudi plače za opravljanje teh poklicev.
" } [26779]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26779" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "76.0" ["title"]=> string(61) "Minister Virant obrtnikom obljublja poenostavljenje postopkov" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 17:20:08" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 17:20:08" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1633) ""S programom odstranitve administrativnih ovir smo odpravili precej birokratskih ovir in to je program, ki mora teči trajno,« je po današnjem obisku 40. Mednarodnega obrtnega sejma dejal minister za javno upravo Gregor Virant.Po njegovih besedah je Slovenja še vedno zbirokratizirana država tudi za obrtnike in male ter srednje podjetnike, vendar veliko manj, kot je to bila pred dvema ali tremi leti. Pri uresničitvi omenjenega programa naj bi jim veliko pomagala Obrtna zbornica Slovenije. Kot je dejal minister, so z zbornico vzpostavili partnerski odnos, čeprav pravi, da je zbornica zelo zahteven partner.
Že konec leta naj bi poenostavili postopke na področju zaposlovanja tujcev, zmanjšalo se bo število obrtnih dejavnosti, za katero je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje. Projekt Vse na enem mestu se bo razširil še na gospodarske družbe.
Predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek se je strinjal z izjavo, da je omenjeno ministrstvo zares veliko naredilo za obrtnike. »Pričakujem, da bomo stvari, ki so še v igri, rešili skupaj in da bi se čim več zadev uredilo prek elektronskih poti,« je še dejal Pavlinjek. Ministrstvo je že poenostavilo pot do pridobitve obrtnih in drugih dovoljenj. Avtoprevozniki lažje podaljšajo svojo licenco, iščejo pa se rešitve, da bi avtoprevozniki cestnino plačevali na drug način ter da bi za nakup ekološkega vozila pridobili štiri tisoč evrov, kot je to praksa v Evropski uniji.
" } [26778]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26778" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "66.0" ["title"]=> string(42) "Vizjak in Jarc sta si ogledala sejmišče " ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 17:18:10" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 17:18:10" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1193) "Po slavnostnem odprtju 40. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju sta si minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in minster za kmetijstvo Iztok Jarc v spremstvu direktorja uprave Celjskega sejma d. d. mag. Franca Pangerla ogledala sejmišče. Obe ministrstvi imata letos na MOS svoj razstavni prostor, tudi nad ostalo ponudbo sejma pa sta bila ministra navdušena.Vizjak je po ogledu sejmišča povedal, da je zadovoljen, ker je jubilejni, 40. MOS, ponovno presegel številke iz prejšnjih let. Na njem namreč sodeluje rekordno število razstavljavcev, tudi pričakovanja glede števila obiskovalcev pa so velika. »MOS se uvršča med največje in najuspešnejše sejme, kar je dobra vzpodbuza za naprej, poleg tega pa je tudi pokazatelj ugodne gospodarske klime v Sloveniji,« je dejal Vizjak.
Kmetijski minister Jarc pa je predvsem zadovoljen, ker se letos na MOS prvič predstavlja tudi njegovo ministrstvo. S sodelovanjem na sejmu se želijo približati potrošnikom in jim predstaviti program razvoja podeželja. S tem programom namreč ministrstvo spodbuja podjetništvo na podeželju.
" } [26777]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26777" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "65.0" ["title"]=> string(57) "Želja po večjem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 16:55:28" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 16:55:28" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1411) "Celjska območna enota Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je danes na 40.Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju v skupaj s Trgovinsko in industrijsko zbornico madžarskega Schombatheliya organizirala srečanje turističnih delavcev obeh regij, na katerem so turistična podjetja iz obeh držav predstavila svoje ponudbe in izmenjala izkušnje.Plod nekajletnega uspešnega sodelovanja med obema zbornicama je izdaja kataloga »Dobri sosedje - turistični programi v madžarsko-slovenski obmejni regiji.« V njem so predstavljeni slovenski in madžarski starodavni gradovi in dvorci, številna zdravilišča in wellness-kopališča, kolesarske poti, vinske ceste, turistične kmetije in številne prireditve, ki se vrstijo skozi vse leto, tako na eni kot na drugi strani. Cilj projekta je po besedah vodje projekta Sandorja Kissa predstavitev turističnih ponudb v obmejnih regijah Madžarske in Slovenije in razvoj turizma na obeh straneh meje.
Po mnenju zunanjega trgovinskega atašeja veleposlaništva Madžarske v RS Gaborja Szücsa se Slovenci in Madžari ne poznamo tako dobro med seboj kot bi se lahko. »Madžari razen slovenskih smučišč, Bleda in Postojnske jame ne poznajo turistične ponudbe, ki jo nudi Slovenija. Tudi v obratni smeri je tako,« ugotavlja madžarski predstavnik.
" } [26776]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26776" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "64.0" ["title"]=> string(61) "Vojvodina želi dodatna pojasnila o vlaganjih v slovenski trg" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 16:29:51" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 16:29:51" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1137) "Že drugo leto zapored na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS) svoje gospodarstvo predstavlja tudi avtonomna pokrajina Vojvodina. Delegacija vojvodinskih politikov in gopodarstvenikov se je danes v Celju sestala s slovenskim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom, s katerim so govorili predvsem o značilnostih slovenskega in vojvodinskega gospodarskega sodelovanja.Uvoz iz Vojvodine v Slovenijo se je v zadnjih letih izredno povečal. A je pokrajinski sekretar za gospodarstvo Siniša Lazić ministra Vizjaka opozoril, da vojvodinski vlagatelji in podjetniki niso dobro obveščeni o možnostih vlaganja v slovenski trg. Vizjak je obljubil, da bo Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) pripravila program, v katerem bo predstavila načine in možnosti investiranja v slovenski trg. Minister je še poudaril, da je slovenski trg odprt za tuje vlagatelje, saj ti omogočajo večjo konkurenčnost gospodarstva.
Vizjak je še opozoril, da morata Slovenija in Vojvodina tesno sodelovati, saj bosta le tako obe imeli gospodarske koristi.
" } [26775]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26775" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "54.0" ["title"]=> string(52) "Obiskovalce MOS pozdravil še župan knežjega mesta" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 14:50:44" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 14:50:44" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(1699) "Vsem zbranim na slovesni otvoritvi letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) je v imenu knežjega mesta dobrodošlico izrekel celjski župan Bojan Šrot. V svojem nagovoru je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da MOS uspešno nadaljuje svoj prehod v uspešen poslovni sejem, ki ponuja številne priložnosti za nove poslovne stike in tudi za nove poslovne ideje.Šrot je prepričan, da je gospodarska situacija v Sloveniji odlična, kar po njegovih besedah potrjujejo vsi ekonomski statistični kazalci. Verjame, da nam uspešno vključitev v Evropsko skupnost, gospodarsko rast in nizko stopnjo brezposelnosti mnogi zavidajo, mnogim pa smo lahko tudi za vzgled. S tem je imel Šrot v mislih predvsem poslovne partnerje in prijatelje s področja bivše Jugoslavije, ki se vsako leto v večjem številu predstavijo na MOS, nagovoril pa je tudi zbrane politike s tega področja in jih pozval k čimprejšnji vključitvi v Evropsko unijo. »Tako boste naredili nekaj dobrega za svoje ljudi,« pravi celjski župan. »Slovenci pravimo, da uspešnim in bogatim sledijo tudi tista bolj sušna leta. Prav je, da se tega zavedamo že danes, čeprav nikoli ne vemo zagotovo, kdaj bodo nastopila. Vem, da se že danes mnogi obrtniki in podjetniki ukvarjajo s številnimi težavami - enako, kot se z mnogimi problemi ukvarjajo delavci in kmetje. Problemi in težave so zato, da jih rešujemo in poskušamo najti čim boljše rešitve tudi zato, da bo že jutri med nami manj tistih ljudi, za katere rečemo da živijo iz rok v usta.«
" } [26774]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26774" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "55.0" ["title"]=> string(73) "Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak slavnostno odprl 40. MOS (daljše)" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 14:34:47" ["time_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 14:34:47" ["datum_end"]=> string(19) "0000-00-00 00:00:00" ["content"]=> string(2182) "Jubilejni 40. Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju je danes odprl minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V svojem govoru je med drugim MOS označil kot priložnost za promocijo obrtništva in podjetništva, prav tako pa po njegovem sejem odpira nove možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva. Minister je še dejal, da sejem poleg spremljanja trendov in novosti v različnih panogah ponuja še vrsto koristnih informacij s področja podjetništva in finančnega poslovanja ter priložnost srečanja s poslovnimi partnerji. Obljubil je, da bo gospodarsko ministrstvo še naprej tesno sodelovalo s podjetniki in obrtniki ter upoštevalo njihove predloge in zamisli.Vizjak je poudaril, da je slovensko gospodarstvo v polnem zamahu. Gospodarska rast Slovenije v letošnjem prvem četrtletju je bila rekordna, kar 7,2-odstotna, bruto domači proizvod v prvem četrtletju tega leta pa se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 7,5 odstotka. Minister je razložil, da takšnih uspehov ne bi bilo, če ministrstvo ne bi aktivno sodelovalo z Obrtno zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in posameznimi podjetniki, ki imajo učinkovite ideje.
Na ministrstvu za gospodarstvo želijo podjetnikom in obrtnikom ponuditi čim bolj kvalitetno gospodarsko okolje, v katerem bodo lahko uspešno delovali. Tako so lani oblikovali Program za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013. Maja letos je vlada določila tudi besedilo novele o spremembah obrtnega zakona. Ta poleg odprave številnih administrativnih ovir znižuje zahteve glede izobrazbe za pridobitev obrtnega dovoljenja.
Sicer pa ima gospodarsko ministrstvo na letošnjem MOS tudi svoj razstavni prostor. Vizjak je povedal, da bodo na njem obiskovalce poučili o podpornih storitvah za razvoj podjetništva v Sloveniji, o aktualnih razpisih in o podjetniških priložnostih, predstavili pa bodo tudi Program ukrepov za razvoj podjetništva in konkurenčnosti ter zakon o podpornem okolju za podjetništvo.
" } [26773]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26773" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "56.0" ["title"]=> string(52) "Obrtniki zahtevajo denar tudi za najmanjša podjetja" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 14:08:46" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 14:08:46" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 14:08:46" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 14:08:46" ["content"]=> string(1693) "Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslav Klun je v svojem govoru ob otvoritvi jubilejnega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) Celju povedal, da obrtniki od vlade in parlamenta zahtevajo, da jim zagotovita pogoje, ki bodo enaki ali boljši kot v Evropi in drugod po svetu. »Zahtevamo tudi, da so strukturna sredstva namenjena tudi za mikro podjetja zaposlenih in to s poenostavljenimi pogoji za dostop do njih, kot so jih imeli naši sosedje,« je bil trden Klun. Predsednik obrtne zbornice zahteva, da država vrne olajšave za investicije, s katerimi bodo lahko gradili razvoj in uresničili cilje sprejete strategija razvoja Slovenije.Dodal je še, da imajo obrtniki soglasje za oblikovanje zbornice, ki bo še bolj reprezentativna, še bolj samostojna in še močnejša strokovna organizacija slovenske obrti in malega podjetništva. Klun je prepričan, da bo obrtni zakon, katerega predlog je v parlametnarni proceduri, to odražal, obenem pa pričakuje, da bo Slovenija v desetih ali dvajsetih letih dejansko postala podjetniška oaza v Evropi. »Hočemo, da se razmere spremenijo, da so naši člani poslovno uspešni in da so v vrhu prepoznavnosti sodobnih obrtnikov in malih podjetnikov v Evropski uniji in na svetu,« je še povedal predsednik OZS.
Poleg tega je Klun napovedal, da bodo morali nekatera razmerja v sejemskih nastopih njihovih članov v prihodnje določiti nekoliko drugače kot so bila doslej, saj bo stanovska organizacija zagotovo doživela korenite spremembe, s katerimi jo bodo skušali še bolj približati članskim podjetjem.
" } [26772]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26772" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "57.0" ["title"]=> string(48) "Minister Jarc o pomenu ekološko pridelane hrane" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 14:06:56" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 14:06:56" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 14:06:56" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 14:06:56" ["content"]=> string(934) "Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS) se letos prvič predstavlja tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minister Iztok Jarc je v nagovoru na današnjem slavnostnem odprtju pojasnil, da kmetijski resor na letošnjem jubilejnem sejmu sodeluje s posebno stojnico, na kateri bodo obiskovalce osveščali o pomenu kakovosti in varnosti prehrane. Na razstavnem prostoru bo tako mogoče izvedeti več o ekološki pridelavi hrane, podeželskih razvojnih jedrih in turističnih kmetijah.Po Jarčevih besedah ima kmetijsko ministrstvo pomembno vlogo v zagotavljanju kakovosti prehrane na slovenskem trgu. Zatrdil je še, da bo resor za kmetijstvo naslednjih sedem let izvajal program razvoja podeželja, v katerem bo velik del namenjen podjetništvu na podeželju. Tako bodo imeli tudi posamezniki v ruralnih okoljih dodatne možnosti, da razvijajo podjetniško žilico.
" } [26771]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26771" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "58.0" ["title"]=> string(71) "V Celjskem sejmu d.d. ponosni na 1.605 razstavljavcev na letošnjem MOS" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 13:11:25" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 13:11:25" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 13:11:25" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 13:11:25" ["content"]=> string(1307) "Direktor uprave Celjskega sejma d.d. Franc Pangerl je v svojem govoru ob otvoritvi letošnjega jubilejnega 40. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju zagotovil, da je MOS v obdobju, ko bo svojo podobo gradil še naprej in predstavljal most med razvito Evropo, kamor spada Slovenija, in vzhodnimi, manj razvitimi trgi. »MOS je postal stičišče novih tehnologij in novih poslovnih priložnosti. Marsikateri podjetnik in obrtnik je na MOS našel svojo življenjsko priložnost,« je zadovoljno povedal Pangerl. Prvi mož Celjskega sejma z veseljem ugotavlja, da dogodek privablja vedno več tujcev: »S ponosom govorimo o 1.605 podjetjih in 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin.«Kot je poudaril Pangerl, so letos na MOS prav posebno veseli odziva ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kmetijstvo; za konec se je zahvalil vsem, ki so krojili 40 let MOS-a, predvsem Mestni občini Celje: »Brez ustrezne podpore mesta sejem ne bi bil tako uspešen. Hvala tudi Obrtni zbornici Slovenije, sodelavcem in vsem, ki se še posebej trudijo za sejem.«
Razstavljavcem je zaželel veliko poslovnih priložnosti, obiskovalcem pa uresničitev njihovih želja in povabil vse prisotne že kar na naslednji, 41. MOS.
" } [26766]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26766" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "59.0" ["title"]=> string(66) "Minister Vizjak slavnostno odprl jubilejni sejem v Celju (krajše)" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 12:34:47" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 12:34:47" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 12:34:47" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 12:34:47" ["content"]=> string(733) "Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je slavnostno odprl 40. Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. V svojem govoru je poudaril, da sejem predstavlja priložnost za promocijo obrtništva in podjetništva, prav tako pa odpira nove možnosti za razvoj slovenskega gospodarstva. Minister je še dejal, da MOS poleg predstavitve trendov in novosti v različnih gospodarskih panogah ponuja še vrsto koristnih informacij s področja podjetništva in finančnega poslovanja ter priložnost srečanja s poslovnimi partnerji.
Obljubil je še, da bo gospodarsko ministrstvo še naprej tesno sodelovalo s podjetniki in obrtniki ter upoštevalo njihove predloge in zamisli.
" } [26763]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26763" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "61.0" ["title"]=> string(46) "Začel se je jubilejni Mednarodni obrtni sejem" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-12 09:00:12" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 09:00:12" ["datum"]=> string(19) "2007-09-12 09:00:12" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 09:00:12" ["content"]=> string(1899) "Svoja vrata je danes odprl že 40. Mednarodni obrtni sejem. Ob 11. uri ga bo svečano odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Na otvoritvi bodo goste pozdravili tudi predsednik uprave Celjskega sejma mag. Franc Pangerl, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun in minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Jubilejni MOS bo pester, bogat in predvsem mednaroden.Poleg tega bo prvi sejemski dan minil v znamenju Mestne občine Maribor in Obrtne zbornice Maribor. Ob 13.30 uri na razstavnem prostoru območnih obrtnih zbornic Podravja v hali A pričakujejo mariborskega župana Franca Kanglerja, ki naj bi se udeležil novinarske konference. Na njej bodo sodelovali še predsednik Območne obrtne zbornice Maribor Aleš Pulko, Generalna sekretarka ministrstva za šolstvo in šport dr. Alenka Šverc ter predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek.
Na finančni areni v hali L1 ob 13. uri bodo spregovorili o osnovnih napakah, zaradi katerih lahko podjetnik čez noč ostane brez celotnega premoženja. Na istem mestu bodo ob 14. uri spregovorili o temi: »Zdravje ni vse, a brez njega je vse nič.«
V sejni sobi Celjanke pa bo od 9. ure dalje potekal simpozij o protikorozijski zaščiti, popoldne pa bo govora o turističnih programih v madžarsko-slovenski obmejni regiji.
Sejem bo odprt vsak dan med 9. in 19. uro, razen zadnji dan sejma, 19. septembra, ko se bodo sejemska vrata zaprla ob 18. uri.
Cene vstopnic so enake kot v preteklem letu; in sicer bodo odrasle osebe za sejemsko vstopnico odštele 5 EUR, upokojenci in skupine nad 20 oseb 4,50 EUR, učenci, dijaki in študenti pa 4 EUR. Za družinsko vstopnico, ki vključuje dve odrasli osebi ter otroka od 7 do 15 let, bo treba odšteti 10 EUR.
" } [26733]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "26733" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "62.0" ["title"]=> string(105) "Na letošnjem MOS-u rekordno število razstavnih površin in razstavljavcev ter dogajanje v duhu jubileja" ["publishdate"]=> string(19) "2007-09-04 09:29:00" ["time_end"]=> string(19) "2007-09-12 09:29:40" ["datum"]=> string(19) "2007-09-04 09:29:00" ["datum_end"]=> string(19) "2007-09-12 09:29:40" ["content"]=> string(10206) "40. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Prihodnjo sredo bo svoja vrata odprl že 40. tradicionalni Mednarodni obrtni sejem (MOS). Sejem bo trajal od 12. do. 19. septembra in bo letos zaznamovan z okroglim jubilejem, prav tako pa beleži rekordno število razstavnih površin in razstavljavcev, ne samo domačih, ampak tudi tujih. V družbi Celjski sejem d.d. si obetamo rekorden sejemski obisk in pričakujemo okoli 170.000 obiskovalcev. Bogat razstavni program bo letos ponovno spremljalo veliko število posvetov, razprav, okroglih miz in poslovnih srečanj, pripravili pa smo tudi pester zabavni program. Sejem bo v sredo, 12. septembra, ob 11. uri svečano odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak.
MOS v številkah:
Največji sejemsko-poslovni dogodek v jugovzhodnem delu Evrope
V štirih desetletjih je MOS zrasel v največji sejemsko-poslovni dogodek v jugovzhodnem delu Evrope. Na letošnjem 40. MOS-u se bo na več kot 60.000 kvadratnih metrih predstavilo 1.605 razstavljavcev iz 33 držav. Med vsemi blagovnimi znamkami se letos predstavlja več kot tretjina tujih. Letošnja sejemska ponudba je še večja in vsebinsko bogatejša kot v preteklih letih. Ponudba posameznih segmentov je bolj celostna in pregledna, še posebej na področju telekomunikacij, gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu.
Povečan interes tujih razstavljavcev in obiskovalcev
Na sejmu se neposredno predstavlja 133 tujih podjetij. Pričakujemo povečan obisk s strani tujih gospodarskih in političnih delegacij. V okviru skupinskih predstavitev se bodo predstavili Avstrijci, Hrvati, Madžari, Srbi in Tajvanci. Na dan otvoritve, 12. septembra, bodo svojo gospodarsko in turistično ponudbo predstavili Madžari. V četrtek, 13. septembra, bo na sejmu organiziran Dan Kosova, ko bo sejem obiskala številna kosovska delegacija. Obisk so napovedali kosovski minister za trgovino in industrijo, direktor agencije za promocijo podjetništva, direktor agencije za promocijo tujih investicij, albanski minister za turizem ter številni drugi visoki predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter nekaterih podjetij. V petek, 14. septembra, bo na sejmu potekala predstavitev gospodarstva Vojvodine. V okviru predstavitve se bodo vojvodinski minister za kmetijstvo, minister za finance ter minister za regionalni razvoj in mednarodno sodelovanje sestali z našim predstavniki vlade. Svoje izkušnje pri pridobivanju evropskih sredstev bodo z obiskovalci sejma delili tudi predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Italije, Trsta, Avstrijci pa pripravljajo poslovna srečanja avstrijskih in slovenskih obrtnikov ter podjetnikov.
Sejemski jubilej in zabavni program
Sejemsko dogajanje bo letos zaznamoval tudi sejemski jubilej s svečano otvoritvijo, ki bo mešanica sodobnega in srednjeveškega, s kančkom humorja in dobre glasbe. Jubilej bo obeležil tudi pester spremljevalni program in jubilejna nagradna igra s štiridesetimi bogatimi nagradami.
Obiskovalcem sejma bo na voljo tudi brezplačen dostop do interneta in uživali bodo lahko v raznoliki gostinski ponudbi. Za razvedrilo bo poskrbljeno predvsem v atriju sejmišča, obeta se zanimiv program sejemskega radija, najmlajši pa se bodo lahko zabavali v igralnem kotičku v hali N. Posebna pozornost bo namenjena tudi razstavljavcem, s katerimi bomo jubilej praznovali že na predvečer otvoritvenega dne.
Upravljanje premoženja in Finančna arena
Tudi tokrat bo Finančna arena, ki smo jo organizirali v sodelovanju s podjetjem i-svetovanje d.o.o., ponudila veliko koristnih informacij o upravljanju premoženja. Obiskovalci predavanj bodo v hali L1 dobili številne informacije o pokojninskem zavarovanju ter o spremembah in pasteh, ki jih je treba poznati pri vseh oblikah varčevanja za pokojnino, o naložbenih zavarovanjih in o tem kako zaščititi premoženje, o različnih možnostih vlaganja na razvitih in balkanskih trgih ter o vlaganjih v vzajemne sklade, ki danes predstavljajo eno izmed novejših naložbenih priložnosti. Zainteresiranim obiskovalcem bodo podrobneje predstavljene storitve individualnega upravljanja premoženja, možnosti naložbe 50.000 evrov in alternativna oblika investiranja - nepremičninski skladi. Del Finančne arene bo tudi predavanje o obdavčitvi nepremičnin v Sloveniji. Letos bo vsem obiskovalcem prvič na voljo še dodatna brezplačna možnost - v nekaj minutah bodo lahko ugotovili "svojo finančno kondicijo".
Podjetništvo in obrt - priložnosti za podjetne
Zagotovo tudi letošnji MOS ne bo zaobšel svojega bistva - obrti in podjetništva. Obrtna zbornica Slovenije je ponovno pripravila številna predavanja, okrogle mize in delavnice na aktualne teme, kjer bodo poskušali osvetliti problematiko, s katero se dnevno soočajo podjetniki (plačilna nedisciplina, pasti delovnega prava, preoblikovanje pravnega statusa podjetja, prenos dejavnosti, davki ipd.). Strokovnjaki iz Svetovalnega centra OZS bodo v času sejma tudi brezplačno svetovali.
V osrednjem razstavnem prostoru v dvorani A bo obrtna zbornica pod okriljem območnih obrtnih zbornic predstavila regije in njihove projekte. Velik del bo namenjen tudi delovanju sekcij, ki bodo predstavile ne samo najnovejše dosežke v posamezni dejavnosti, temveč glede na jubilej letošnjega sejma tudi izdelke in storitve, ki so v 40. letih zaznamovali razvoj posameznih obrti. Kot že nekaj let doslej bodo v hali A predstavljene tudi storitve za člane, ki jih izvajajo strokovne službe OZS in številni partnerji. V tej sejemski dvorani pa bo tudi velika razstava domače in umetnostne obrti.
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, Slovensko turistično zvezo in Slovenskim podjetniškim skladom pripravlja zanimive predstavitve ključnih podpornih storitev za razvoj podjetništva v ponedeljek, 17. septembra. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se bo letos prvič predstavilo s svojim razstavnim prostorom, bo istega dne predstavilo svoje programe za spodbujanje podjetništva v obdobju 2007-2013. Na sejmu bo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije prvič podelila Znak specializiranim kmetijam. Podelitev naj bi v bodoče postala tradicionalna sejemska prireditev.
Rože in šport
Letošnji MOS bo zagotovo tudi v cvetju. Atrij sejmišča bo spremenjen v vrt namenjen počitku in zabavi, za katero bo poskrbljeno na osrednjem odru. V petek, 14. septembra, bo na sejmišču potekalo tudi finalno tekmovanje akcije Sestavimo si vrt, kjer se bosta za naziv Mojster urejanja vrtov pomerila finalna para iz predtekmovanja s sejma Flora in Razstave tulipanov v Arboretumu Volčji Potok.
Tudi za šport bo poskrbljeno. V soboto, 15. septembra, bodo v okviru sejma potekale že 29. tradicionalne Športne igre za pokal MOS. Okoli 200 tekmovalcev iz obrtniških vrst se bo pomerilo v kegljanju, malem nogometu, vlečenju vrvi, pikadu, namiznem tenisu in streljanju.
Zaposlitveni kotiček in iskanje zaposlitve
V dvorani A bomo skupaj z Zavodom za zaposlovanje pripravili zaposlitveni kotiček, kjer bomo iskalcem zaposlitve predstavili zaposlitvene možnosti v podjetjih, ki se predstavljajo na sejmu, mlade pa skušali usmeriti v perspektivne poklice, kjer primanjkuje kadrov. Več o poklicih prihodnosti in o tem kako napisati učinkovit življenjepis ter prošnjo za zaposlitev, bodo iskalci zaposlitve lahko izvedeli tudi v okviru Finančne arene v soboto, 15. septembra, ob 14. uri.Novosti Diabetičnega bazarja
Na Diabetičnem bazarju, ki ga organizira revija Dita, si bodo obiskovalci lahko letos prvič vsak sejemski dan brez dolgotrajnega čakanja izmerili krvni sladkor, trigliceride, holesterol in krvni tlak, ki je poglavitni pokazatelj diabetesa in srčno-žilne ogroženosti.
40. MOS torej ponuja marsikaj - od strokovnih prireditev, do zabave za vso družino. Letošnji MOS bo poleg jubileja zagotovo zaznamovan tudi s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji prihodnje leto in z jesenskimi predsedniškimi volitvami, zato ne bo minil brez obiskov nekaterih predsedniških kandidatov, ki so že napovedali svojo udeležbo.
Sejem bo odprt vsak dan med 9. in 19. uro, razen zadnji dan sejma, 19. septembra, ko se bodo sejemska vrata zaprla ob 18. uri.
Cene vstopnic so nižje kot v preteklem letu, in sicer bodo odrasle osebe za sejemsko vstopnico odštele 5 EUR, upokojenci in skupine nad 20 oseb 4,50 EUR, učenci, dijaki in študenti pa 4 EUR. Za družinsko vstopnico, ki vključuje dve odrasli osebi ter otroka od 7 do 15 let, bo treba odšteti 10 EUR.
Obiskovalce bo na sejem popeljal tudi brezplačen mestni avtobus označen s podobo MOS-a. Začetna postaja sejemskega avtobusa bo na avtobusnem postajališču pri železniški postaji, obiskovalci pa bodo med drugim lahko vstopali tudi na parkirišču pri Dvorani Zlatorog.
" } [23344]=> array(10) { ["id"]=> string(5) "23344" ["status"]=> string(2) "on" ["lang"]=> string(3) "slo" ["sortorder"]=> string(4) "63.0" ["content"]=> string(2619) "
Bliža se 40. MOS, največja sejemska prireditev v Sloveniji, kjer bo od srede do srede, med 12. in 19. septembrom, na ogled ponudba razstavljavcev iz celega sveta. Predstavili se bodo na več kot 60.000 m² razstavne površine. Organizatorji obljubljamo bogat program, ki bo letos jubilejno obarvan in bo obiskovalcem ter razstavljavcem skušal ponuditi še več kot v preteklih letih.
Lansko leto se je sejma udeležilo več kot 1.500 razstavljavcev in tudi letos je interes podjetji za sodelovanje na MOS zelo velik. Že tri mesece pred začetkom sejma povpraševanje po razstavnih površinah v določenih dvoranah presega ponudbo. Prav tako je zaznati povečan interes razstavljavcev iz tujine.
Že v preteklih letih je bilo na sejmu vsako leto več tujcev ter strokovnih delegacij iz tujine, ki pridejo bodisi na ogled sejma bodisi na poslovna srečanja in dogodke. Za to jesen so svojo predstavitev na sejmu med drugim že napovedali Avstrijci, Hrvati, Madžari, Srbi in Tajvanci.
Letos MOS praznuje jubilejno leto. Obrt je na celjskem sejmišču tako na ogled že 40. let.. Jubilej bo zabeležen tudi s spremljajočim sejemskim programom, ki bo letos še posebno pester in zanimiv. Svoj obisk sejma so že napovedali nekateri visoki gosti iz javne sfere kot tudi iz gospodarstva.
Poleg dogajanja na glavnem odra v atriju sejmišča, bo dogajanje potekalo še v kongresnih in sejnih dvoranah, kjer bodo organizirani razni posveti na aktualne teme, ki poleg informacij o novostih in trendih ponujajo odlične priložnosti za mreženje s strokovnjaki iz posameznih področij. V petek, soboto in nedeljo, med 14. in 16. septembrom, bo program na glavnem odru atrija atraktiven za vse obiskovalce sejmišča.V soboto bodo potekale tudi tradicionalne športne obrtniške igre.
Lansko leto je 39. MOS obiskalo več kot 160.000 obiskovalcev in si ogledalo ponudbo več kot 1.500 razstavljavcev iz 37 držav. Organizatorji verjamemo, da bo tudi letos obisk uspešen in bo jubilejno leto za MOS prelomno.
" } }
40. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM12.09.2007 - 19.09.2007 |