Zgodovina
Celjski sejmi imajo svojo zgodovino, svojo tradicijo. Celje živi s sejmi in sejmi živijo s Celjem. So ambasador gospodarske in poslovne uspešnosti naše države. Danes tradicijo obrtnih razstav nadaljuje podjetje Celjski sejem d.d. Z organizacijo sejmov smo se začeli ukvarjati že leta 1967.
1863
Po poročilu v mariborskem nemškem listu Correspondent für Untersteiermark je bila v Celju oktobra prva moderna sejemska prireditev. Takrat je celjska občina organizirala prvo celjsko »kmetijsko razstavo«, na kateri so poleg najrazličnejših kmetijskih pridelkov svoje izdelke razstavili tudi obrtniki iz Celja in okolice. Razstava je imela bolj ali manj lokalni pomen, vendar je bila za nadaljnji razvoj obrti in kmetijstva vseeno izredno pomembna.
1922
Organizirana prva samo obrtna razstava v organizaciji Občeslovenskega obrtnega društva. Udeležilo se je kar 167 razstavljavcev iz cele Slovenije in drugih jugoslovanskih dežel.
1967
Slovensko obrtništvo je sprejelo odločitev o prirejanju vsakoletnih sejmov obrti. Najprimernejše mesto se jim je zdelo Celje. Odločitev je bila sprejeta na »Prvem obrtniškem zboru« 2. septembra 1967 na Dobrni. Ob tej priložnosti so v tamkajšnji osnovni šoli, na skromnih 500 kvadratnih metrih, pripravili priložnostno obrtniško razstavo, ki je bila nekakšen uvod v novo obrtniško sejemsko dejavnost.
1968
Osem sejemskih prireditev (od leta 1968 do 1975, z izjemo leta 1970, ko je bil sejem na današnji I. osnovni šoli), se je zvrstilo v Celju na stadionu in v dvorani atletskega društva (AD) Kladivar. Organizacijo sejmov je vsakokrat vodil poseben odbor, v katerem so bili vidni delavci iz obrtne sfere gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij, glavni organizator pa takratno poslovno združenje Agens, kasnejši Formator.
1973
Ustanovitev novega »Iniciativnega odbora za izgradnjo celjskega turistično-rekreacijskega centra«. S tem imenovanjem je prenehalo 5 letno delovanje Agensovega oz. Formatorjevega iniciativnega odbora.
1976
Prvo veliko prelomnico v zgodovini Celjskega sejma pomeni otvoritev prireditvene dvorane 20. julija 1976 in pred tem maja istega leta ustanovitev zavoda ŠRC Golovec. Prireditev se je s tem preselila v stalne pokrite prostore in na zadovoljive površine zunanjih prostorov. Novi prostori so omogočili sodobnejši in bolj organiziran način razstavljanja.
1984
Izgradnja prve namenske sejemske dvorane C v velikosti 2.349 m².
1987
Izgradnja druge namenske sejemske dvorane D v velikosti 3.356 m².
1993
Zavod ŠRC Golovec se preoblikuje v Celjski sejem d.o.o. Kapacitete sejmišča se razširijo z izgradnjo dvorane E v velikosti 1.600 m².
1995
Sejmišče pridobi novo moderno zasnovano upravno zgradbo Celjanko s sodobno opremljenimi prireditvenimi dvoranami.
1996
Celjski sejem d.o.o. se preoblikuje v Celjski sejem d.d.
1999
Sejmišče se modernizira z izgradnjo najspodobneje opremljene dvorane L s skupaj 110.000 m² razstavnih površin.
2004
Zaradi potreb sejemske dejavnosti in večjega števila pokritih razstavnih površin se sejmišče poveča še za eno moderno sejemsko in prireditveno dvorano K v velikosti 3750 m².
Celjski sejmi imajo svojo zgodovino, svojo tradicijo. Celje živi s sejmi in sejmi živijo s Celjem. So ambasador gospodarske in poslovne uspešnosti naše države. Danes tradicijo obrtnih razstav nadaljuje podjetje Celjski sejem d.d. Z organizacijo sejmov smo se začeli ukvarjati že leta 1967.
1863
Po poročilu v mariborskem nemškem listu Correspondent für Untersteiermark je bila v Celju oktobra prva moderna sejemska prireditev. Takrat je celjska občina organizirala prvo celjsko »kmetijsko razstavo«, na kateri so poleg najrazličnejših kmetijskih pridelkov svoje izdelke razstavili tudi obrtniki iz Celja in okolice. Razstava je imela bolj ali manj lokalni pomen, vendar je bila za nadaljnji razvoj obrti in kmetijstva vseeno izredno pomembna.
1922
Organizirana prva samo obrtna razstava v organizaciji Občeslovenskega obrtnega društva. Udeležilo se je kar 167 razstavljavcev iz cele Slovenije in drugih jugoslovanskih dežel.
1967
Slovensko obrtništvo je sprejelo odločitev o prirejanju vsakoletnih sejmov obrti. Najprimernejše mesto se jim je zdelo Celje. Odločitev je bila sprejeta na »Prvem obrtniškem zboru« 2. septembra 1967 na Dobrni. Ob tej priložnosti so v tamkajšnji osnovni šoli, na skromnih 500 kvadratnih metrih, pripravili priložnostno obrtniško razstavo, ki je bila nekakšen uvod v novo obrtniško sejemsko dejavnost.
1968
Osem sejemskih prireditev (od leta 1968 do 1975, z izjemo leta 1970, ko je bil sejem na današnji I. osnovni šoli), se je zvrstilo v Celju na stadionu in v dvorani atletskega društva (AD) Kladivar. Organizacijo sejmov je vsakokrat vodil poseben odbor, v katerem so bili vidni delavci iz obrtne sfere gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij, glavni organizator pa takratno poslovno združenje Agens, kasnejši Formator.
1973
Ustanovitev novega »Iniciativnega odbora za izgradnjo celjskega turistično-rekreacijskega centra«. S tem imenovanjem je prenehalo 5 letno delovanje Agensovega oz. Formatorjevega iniciativnega odbora.
1976
Prvo veliko prelomnico v zgodovini Celjskega sejma pomeni otvoritev prireditvene dvorane 20. julija 1976 in pred tem maja istega leta ustanovitev zavoda ŠRC Golovec. Prireditev se je s tem preselila v stalne pokrite prostore in na zadovoljive površine zunanjih prostorov. Novi prostori so omogočili sodobnejši in bolj organiziran način razstavljanja.
1984
Izgradnja prve namenske sejemske dvorane C v velikosti 2.349 m².
1987
Izgradnja druge namenske sejemske dvorane D v velikosti 3.356 m².
1993
Zavod ŠRC Golovec se preoblikuje v Celjski sejem d.o.o. Kapacitete sejmišča se razširijo z izgradnjo dvorane E v velikosti 1.600 m².
1995
Sejmišče pridobi novo moderno zasnovano upravno zgradbo Celjanko s sodobno opremljenimi prireditvenimi dvoranami.
1996
Celjski sejem d.o.o. se preoblikuje v Celjski sejem d.d.
1999
Sejmišče se modernizira z izgradnjo najspodobneje opremljene dvorane L s skupaj 110.000 m² razstavnih površin.
2004
Zaradi potreb sejemske dejavnosti in večjega števila pokritih razstavnih površin se sejmišče poveča še za eno moderno sejemsko in prireditveno dvorano K v velikosti 3750 m².