Blejske gorske vile, lesene kožarice, pol stoletja stari vinski sodi, kampiranje med vinogradi ali v podzemlju ali dopust v jurtah. Slovenska glamping ponudba se je močno razmahnila, a tujcem, ki predstavljajo 70 odstotkov slovenskih gostov, še vedno nismo kos, so na današnji razpravi na 50. MOS izpostavili predstavniki turistične dejavnosti.

»Slovenija postaja kamp destinacija. Že dolgo ne velja več, da je kamp prostor, kjer parkiramo, postavimo šotor in postavimo tuš, kamp mora nuditi nekaj več. Tujci so še bolj kampisti kot mi in pričakujejo dodatno ponudbo, ne zgolj osnovnih športnih aktivnosti,« opozarja Lidija Koren, lastnica enega najlepših kampov ob Soči Kamp Koren Kobarid. Kljub številnim adrenalinskim radostim, ki jih ponuja, pa se je letos, ob poplavi tujih turistov pokazalo, da kljub vsemu kar premore, še vedno ni najbolje pripravljen na prihod tujih gostov. »Julij in avgust sta bila zelo dobro obiskana, a se je izkazalo, da imamo še vedno nekaj šibkih točk, ki nas pestijo. Prva težava je infrastruktura, pa telekomunikacije (cel teden smo bili brez interneta), da ne govorim o tem, da prav tako ni urejen odvoz odpadkov, ki jih gostje ustvarijo,« pojasnjuje Korenova. Prepričana je, da je treba resno razmisliti o tem, kako naprej, saj mora biti po njenem, na prvem mestu varovanje okolja, na drugem pa, da tudi goste ozavestimo o tem, kako se v naravi obnaša. »Mislim, da moramo biti previdni, da nas turisti ne bodo prehiteli. Ni dobro delati promocije in pri tem pozabiti na infrastrukturo,« še poudarja.

Kampi so v Sloveniji drugi najpomembnejši segment nastanitve. Povprečen slovenski kamp lahko sprejme okoli 330 gostov. Kar 70 odstotkov gostov je tujih, prihajajo pa iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije, Italije in Češke. Če večina domačih gostov najraje obiskuje zdravilišča, pa podatki obiska kažejo, da so tujci raje v gorskem svetu. In čeprav so dobro obiskani, z dobrimi finančnimi kazalniki in sredi lepega okolja, je ena glavnih težav, da ponudniki niso povezani, posledično pa je zato manjša tudi skupna promocija na evropskih trgih.

»Aktivnosti bodo v prihodnosti usmerjene v kakovost, pomembo je, da gostu zagotovimo kakovostno storitev in izpolnimo njegova pričakovanja, pa seveda tudi skupni promociji, še zlasti na spletu,« poudarja Nataša Hočevar iz Slovenske turistične organizacije.

Kritična masa ponudnikov storitev kampinga in karavaninga se namreč povečuje, treba bo delati tudi na skupni promociji, so si enotni govorci. »Vsi čutimo manjko sodelovanja, zato ga želimo spodbujati. En sam ne more narediti veliko, le vsi skupaj lahko,« je jasen Marko Plazar, direktor prodaje v Adria Mobil, enemu največjih slovenskih podjetij, ki proizvaja avtodome, počitniške prikolice in mobilne hiše. Ponudbo slovenskih kampov želijo približati končnemu uporabniku, zato so prisotni po 14 sejmih v Evropi, ki jih obišče več kot 600.000 obiskovalcev. Nedavno so vrata slovenskim ponudnikom odprli tudi v nizozemskem Utrechtu, kjer so se odločili za tematske predstavitve: »Letos se tam predstavlja Nizozemska, predlani se je Italija, prihodnje leto se lahko mi, a le če bomo sodelovali,« pravi. Drugi izziv za slovenske ponudnike kampinga & karavaninga pa bo promocija na spletu: »V kamp prihajajo vse mlajši uporabniki, ki vse bolj uporabljajo digitalne medije. Informacije na spletu so v tem trenutku razdrobljene, interaktivnost je nizka, zaradi česar je uporabniška izkušnja slaba. To je izziv, s katerim se moramo soočiti v naslednjih dveh letih. Če ne bo sodelovanja, ne bo kruha za nikogar,« še dodaja Plazar.

Izzivi, s katerimi se bodo ponudniki turističnih storitev, združeni in v sodelovanju z državo oziroma pristojnimi institucijami, še morali ukvarjati, je infrastruktura, pa kadri in upravljanje. V letošnjem letu se je ob poplavi turistov namreč izkazalo, da so turistične točke preobremenjene, zato jih je bilo treba razbremeniti. Z dodatno ponudbo kampinga in karavaninga pa se lahko reši tudi težava z desezonalizacijo, da se sedaj preobremenjene turistične točke ciljno razbremenijo.

Program strateških usmeritev turizma za obdobje 2017-2021 je v medresorskem usklajevanju in bo v kratkem ugledal luč sveta. To bo priložnost za vse ponudnike, da se še bolj povežejo in oblikujejo produkte z višjo dodano vrednostjo s ciljem doseganja višje konkurenčnosti in višjih prihodkov. Vizija namreč je, da Slovenija postane zelena butična globalna destinacija za zahtevnega gosta, ki išče razburljiva doživetja, mir in osebne koristi.