Lesna industrija danes ima zelo malo posluha za dizajn, ki pa ima izjemen potencial. Med oblikovalci in proizvajalci lesenih izdelkov ni prave komunikacije, težava je tudi vedno večja potreba potrošnikov po količini, ki ob tem pozabljajo na kakovost. To je le nekaj ugotovitev današnje razprave z naslovom Implementacija dizajna v hrvaški leseni proizvod, ki jo je na MOS pripravila država partnerica Hrvaška.

V razpravi, ki jo je vodila Ivana Filipović, direktorica Panonskega lesnega centra kompetenc,  so sodelovali Tomislav Knezović, lastnik tovarne dizajnerskega pohištva Prostoria, Matej Grozdanović, inovator in avtor koncepta Modulus desk, Matej Fegus, direktor podjetja Donar, oblikovalka Danijela Domljan in oblikovalec doc. Primož Jeza u.d.i.a.

Govorci so predstavili svoje videnje povezovanja med dizajnom in lesno oziroma pohištveno industrijo. Strinjali so se, da je potencial na tem področju zelo velik, a da obstajajo številne ovire. Denimo, da so številna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo lesa in proizvodnjo lesnih izdelkov, preveč ukalupljena v stare vzorce in se premalo prilagajajo modernim trendom. Razlogov za to je več, med drugim stroški, saj je treba v razvoj in dizajn vložiti precej denarja, kar se mnogim zdi odveč. »Od sto izdelkov v razvoju, le eden doživi komercializacijo. Cena je gotovo eden od pomembnejših faktorjev, poleg tega pa je razvoj dolgotrajen in za sabo potegne določena tveganja, ki se jih morajo podjetja zavedati,« je povedala Ivana Filipović.

Težavo na drugi strani predstavljajo sodobni potrošniki, ki želijo čim boljši in lepši izdelek za čim manj denarja, a pozabljajo na kakovost. Kot je izpostavila oblikovalka Danijela Domljan, je nujno izobraževanje ljudi o dizajnu in njegovem pomenu že od malih nog. Sogovorci v razpravi so še poudarili, da morajo slovenska in hrvaška podjetja staviti na kakovost in ne na količino. Državi sta majhni in le s kakovostjo svojih izdelkov lahko konkurirata na velikih trgih ter tako večata svojo prepoznavnost.

Del današnje razprave je bil posvečen tudi napredni tehnologiji v lesni industriji. Kot pravi Filipovićeva, je les izjemno zahteven material za obdelavo: »Brez naprednih tehnologij, 3D skenerjev, dobrih programerjev … oblikovalec danes težko uresniči svoj izdelek. Tehnologija je nepogrešljiva, zanjo bodo podjetja vedno našla denar, če se želijo razvijati. Na drugi strani pa tu obstajajo številni izzivi, kot sta pridobivanje primernega strokovnega kadra in usposabljanje delavcev. Tukaj bo potrebno še veliko narediti.«