»Lahko se zgodi, da nas bo v prihodnosti lahko operiral nekdo, ki ni zdravnik, ampak strojnik,« je dilemo glede trenutne neregulacije delitvene ekonomije na okrogli mizi na to temo, ki se je odvila na 50. MOS, slikovito opisal Bojan Pečnik iz Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Delitveni ekonomiji se ni moč izogniti, niti se ji ni treba, treba jo je le ustrezno regulirati, je opozoril.

»Digitalizacija in delitvena ekonomija je trend, ki ga ne bomo mogli ustaviti, mislim pa, da bodo morali državni organi in podjetja, ki sedaj delajo po naših predpisih – in ki naše prevoznike dostikrat omejujejo glede fleksibilnosti zaposlovanja, plačevanja dajatev -, najti rešitve, ki ne bodo le v korist države, ampak tudi v korist gospodarstva,« je poudaril Bojan Pečnik. Je izziv, ki ga ne smemo odklanjati. Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom.

»Delitvena ekonomija je nekaj, kar poznamo tisočletja, ljudje smo vedno znali deliti stvari, razlog zakaj mi delimo avtomobile je zelo zanimiv. Naše poslanstvo je, da vedno iščemo optimalne rešitve za stranko glede mobilnosti,« pravi dr. Marko Grošelj iz podjetja Avantcar, ki je pripravilo storitev car sharing z električnimi avtomobili. Gre za storitev, ki so jo oblikovali na podlagi statistike. Ugotovili so, da lastniško vozilo v povprečju več kot 90 odstotkov časa stoji, pri čemer znaša strošek tega vozila skoraj polovico mesečnega dohodka posameznika v gospodinjstvu. »Avtomobila si ni potrebno lastiti, ampak potrebujemo le dostop do njega. Če je ta lahko cenejši, in če s tem spodbujamo gospodarsko rast, je to prava pot. Celoten proces, od rezervacije do plačila vozila, je urejen, tako da je vsak najem fiskaliziran. Zmotno je, da je delitvena ekonomija fenomen, to je nekaj povsem naravnega,« trdi govorec.

Za trg, ki je prepuščen črnemu trgu, v bistvu predstavlja delitvena ekonomija rešitev. Nehvaležno je govoriti o tem, da je delitvena ekonomija nelojalna konkurenca je prepričan direktor blagovne znamke Beeping iz podjetja Next d.o.o. Jan Dobrilović, ki pojasnjuje: »Mi poskušamo zadeve urediti tako, da na eni strani ponudimo delo na legalen način. Pomagamo brezposelni osebi, da odpre obrt, da plača prispevke in da legalizira svoje delo, na drugi strani pa ponudimo storitev, ki je sicer ni mogoče najti. To je regulirano, če ne bi bilo, bi bilo pa res delo na črno.«

Delitvena ekonomija bi morala biti povezovalna ekonomija in bi kot del gospodarstva morala povezovati različne dejavnosti. »Vsak od udeležencev v tej povezovalni ekonomiji bi moral izpolnjevati določene pogoje za določeno dejavnost, ne pa da lahko vsak dela vse. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bomo prišli do trenutka, ko nas bo lahko operiral nekdo, ki je bil strojnik, ne zdravnik,« pojasnjuje Pečnik.

Kot kaže, bo država morala rešiti še kar nekaj odprtih vprašanj glede delitvene ekonomije. Zagotoviti bo potrebno enake vstopne pogoje za dostop do trga, poskrbeti za varstvo potrošnikov, zagotoviti spoštovanje nacionalne delovno-pravne zakonodaje in zagotoviti tudi sorazmerne davčne obveznosti in enake konkurenčne pogoje. Na žalost se po Pečnikovih besedah okrogle mize ni udeležil nihče s pristojnih ministrstev, ki pokrivajo področje prometa v naši državi oziroma tisti, ki bi se morali, da se bo lahko država hitreje odzvala na spremembe in zaščitila interes delodajalcev v naši državi.

Po prepričanju razpravljavcev se je potrebno zavedati še nečesa: roboti naj bi v prihodnjih letih nadomestili skoraj polovico poklicev. Sklad tveganega kapitala bo v naslednjih petih letih nadomestil 55 odstotkov srednjega managementa. Roboti bodo sposobni nadomestiti tudi kompleksnejše naloge, tudi velik del odvetniških storitev bo doživelo podobno, ustaljeni poslovni modeli se bodo spremenili. Tisti, ki se ne bodo prilagodili, bodo na slabšem. Smo na pragu velikih preobratov, sprememb, toda ali je država pripravljena nanje?