»V naši industrijski coni imamo pet velikih in uspešnih tovarn, kar štiri prihajajo iz tujine. Industrijska cona zaposluje 900 delavcev, kar je nezaposlenost približalo številki nič. Še pred desetimi leti so bila v občini večinoma kmetijska zemljišča, nezaposlenost je bila velika. S tujimi investicijami se je vse spremenilo,« pravi Ivan Markoja, župan Odrancev, ene najmanjših občin v državi. Župan tega pomurskega bisera je na okrogli mizi Razbijamo mite – pozitivni in negativni vplivi tujih neposrednih investicij predstavil, kako so degradirano zemljo, neuporabno za kmetijstvo, spremenili v visoko pridobitna zemljišča za tujo proizvodnjo. Na vprašanje, kaj je recept za njihov uspeh, je Markoja odgovoril: »Če si zdrav, recepta ne potrebuješ.«

V zadnjih letih se gospodarski položaj Slovenije izboljšuje. To pomeni, da postajamo vedno bolj zanimivi za tuje investicije in investitorje, kar pa prinaša nove skrbi in dvome. Na okrogli mizi Razbijamo mite – pozitivni in negativni vplivi tujih neposrednih investicij so strokovnjaki z različnih področij delili svoja mnenja o vplivih takšnih vlaganj v slovensko gospodarstvo.

Okroglo mizo sta organizirala Direktorat za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo in SPIRIT Slovenija. Slovensko javno mnenje in miti, ki so jih razbijali govorci na okrogli mizi, so se nanašali predvsem na to, da tujci Sloveniji prispevajo bolj malo, ter da je v naši državi primanjkuj neposrednih tujih investiciji. »Potrebno je videti priložnost in, ko jo vidimo, moramo hitro odreagirati. Menim, da je to ključna prednost Slovencev, saj, ko vidimo potencialnega investitorja naredimo vse, kar je potrebno in seveda v skladu z zakonsko regulativo. Če je treba gremo v službo v nedeljo, če je potrebno skličemo pol Slovenije, da ohranimo dobrega investitorja,« je med debato dejal Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Vsi sodelujoči na okrogli mizi so bili enotnega mnenja, da je človeški faktor naša največja prednost, ki pa jo včasih premalo izkoristimo. »Med študenti se vidi velika sprememba, saj sami pravijo, da si želijo zaposlitve v tujih podjetjih. Ta podjetja vidijo kot rastoča, globalna, ki ponujajo nova znanja in priložnosti. Pojavljajo pa se tudi ovire za vstop v ta podjetja,« pove prof. dr. Andreja Jaklič iz Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in direktor BSH Hišni aparati je neposrednim tujim investicijam naklonjen, že zaradi preteklih izkušenj iz podjetja Bosch. V Sloveniji je to podjetje prisotno od leta 1971. Gorjup je prepričan, da se moramo zavedati vseh naših prednosti, kajti nanje vse prevečkrat pozabljamo. Problem zlasti pri malih in srednjih podjetjih je, da je prehod lastništva s starejših na mlajše generacije pogosto neuspešen in morda se prav tam odpira okno za tuje investicije. »Kljub višji ceni delovne sile v primerjavi z vzhodno Evropo, so tuji investitorji pri nas prepoznali dobro mešanico pogojev dela, pogojev poslovanja … na čemer moramo graditi tudi za prihodnje,« še doda Gorjup.

Vsi sogovorci so bili enotni, da so neposredne tuje investicije nekaj, kar lahko našo državo dvigne na lestvici najbolj uspešnih držav. Hkrati pa poudarjajo, da moramo biti pri izboru tujih investitorjev previdni in preračunljivi, saj moramo državi zagotoviti tisto, kar je najbolje za njene državljane.