»Les je edina surovina, ki jo ima Slovenija v izobilju,« je na današnji konferenci Podjetništvo v lesarstvu, poudaril Jože Prikeržnik, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Lesna panoga po treh desetletjih propadanja dobiva svojo nekdanjo veljavo in ponuja številne priložnosti za podjetniški razvoj.

Lesna panoga v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih spopadala s hudimi težavami. Pravzaprav je bila, kot je izpostavil Igor Milavec, predsednik Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), zanemarjena panoga. Od leta 1985, ko je bilo v lesarstvu zaposlenih 38.000 ljudi,  je sledilo dolgoletno krčenje. Panoga je bila v neugodnih pogojih prepuščena sama sebi. K temu je, kot je izpostavil Milavec, pripomogla tudi država, ki je sprejela številne za lesarstvo slabe ukrepe, med drugim previsoko obdavčitev dela ter ostre in drage okoljske zahteve. Na ta račun je bilo izgubljenih več kot 20.000 delovnih mest.

Od leta 2008 deluje Združenje lesne in pohištvene industrije GZS, ki je začelo intenzivne aktivnosti, da lesna panoga znova postane pomemben del slovenskega gospodarstva. S številnimi prizadevanji jim je to uspelo leta 2014, ko je država panogo uvrstila med strateške prioritete. Stanje lesne panoge je danes, v primerjavi s preteklimi desetletji, bistveno boljše, ugodni so tudi panožni trendi. Da bo tako tudi ostalo oziroma se še izboljšalo, se na Direktoratu za lesarstvo, po besedah direktorja Jožeta Prikeržnika, trudijo z različnimi projekti in spodbudami. »Sledimo viziji, da lesarstvo postane ena od najhitreje rastočih panog v Sloveniji,« je dodal.

Lesna industrija gre tudi v korak s sodobno tehnologijo. »Začeli smo digitalizacijo gozdno-lesne verige. Projekt Internet lesa bo povezal vse deležnike na enem mestu in tako omogočil boljšo komunikacijo med lastniki gozdov, prevozniki, lastniki žag, odkupovalci, porabniki rezanega in končno tudi s kupci lesnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo,« je dejal Prikeržnik.

»Les je vedno bolj prepoznaven kot naravni material iz katerega lahko ustvarimo tudi najzahtevnejše izdelke in človeku prijetno bivalno okolje. Predelava in uporaba lesa pa podpira tudi sodobne koncepte kot so nizko ogljična družba, krožno gospodarstvo in energetska samozadostnost in še posebej skladiščenje CO2, ki je odgovor na izčrpavanje naravnih virov in rušenje ravnovesja naravnih procesov, segrevanja ozračja in povečanih izpustov CO2,« je povedal Prikeržnik. Les z dodano vrednostjo je mogoče videti na razstavi Čar lesa – drzno in inovativno v lesu. Na ogled so  najrazličnejši izdelki iz lesa, ki so vrhunsko oblikovani, imajo uporabno vrednost in prispevajo k ekološkemu ravnovesju na Zemlji. Razstavo si lahko ogledate tudi na letošnjem MOS v dvorani L1.

Jože Prikeržnik, generalni direktor, Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Prenos tonskega posnetka

Izjava Jože Prikeržnik, generalni direktor Direktorata za lesarstvo MGRT