Digitalnemu razvoju in sodobnih tehnologijam ne more ubežati niti šolstvo. V zadnjih desetih letih se sooča s številnimi spremembami na tem področju, tako imenovano e-izobraževanje pa je od novosti preraslo v dejstvo. Nova orodja omogočajo nadgradnjo podajanja znanja in se trudijo obdržati pozornost otrok ter jih motivirati. To je v sodobni družbi zagotovo eden večjih izzivov. A kaže, da bo šola leta 2050 še bolj zabavna kot je danes.

Drugi dan sejma Feel the Future je bil deloma posvečen tudi e-izobraževanju, ki je v osnovi izobraževanje, ki poteka s pomočjo digitalnih tehnologij na eni izmed izbranih platform. V sklopu predavanj na to temo je bilo tudi predavanje Kako razumemo in udejanjamo e-izobraževanje v šolah v zadnjih desetih letih in zakaj? »V šolah uporabljamo izraz e-izobraževanje, ampak še vedno imamo pouk in smo vsi prisotni v živo. Kombiniramo vso tehnologijo in digitalne platforme na tak način, da nam služijo pri našem delu. Učitelji imajo na primer svoje spletne učilnice, kjer imajo svoja gradiva, učenci lahko ves čas dostopajo do njih, uporabljajo tablice,« pravi mag. Nives Kreuh iz Zavoda RS za šolstvo. Ob tem dodaja, da je prednosti tovrstnega poučevanja več: »Dostopnost do informacij učnih vsebin je velika in ni več potrebno porabiti veliko časa, da prideš do učnih virov. Najnovejši učni viri so dostopni s klikom. Učitelji se lahko tudi na primer povezujejo s strokovnjaki iz celega sveta.«

Kaj pa pomisleki oziroma nevarnosti? »Virtualni prostor in uporaba digitalne tehnologije nista v ničemer drugačna od vseh ostali stvarnih dejstev našega življenja. Naša naloga je, da se zavedamo tega, da to ozaveščamo in se naučimo ravnati s tem,« odgovarja Kreuhova. Na vprašanje, kakšna bo šola leta 2050 pa pravi: »Mislim, da bo to šola, kjer bodo učenci veseli, se bodo radi učili, ker bo šola tudi zabavna, ker bo dovolj zanimiva. Povečala se bo tudi njihova angažiranost, zato se bodo že v času pouka ogromno naučili. Učenje bo potekalo na aktiven in zabaven način.«

Otroci, ki so se rodili v zadnjih desetih ali petnajstih letih odraščajo z in ob sodobni tehnologiji, pametnih telefonih, tablicah in računalnikih. To jih zabava in animira. Zato ne preseneča, da mora razvoju sodobne tehnologije slediti tudi izobraževalni sistem, ki se grobo rečeno, bori za pozornost otrok. Tukaj pridejo na vrsto inovativne rešitve.

»To so recimo interaktivni zasloni, ki naj bi jih učitelji pri svojem delu uporabljali kot orodje za e-izobraževanje, zagotovo pa tudi »oblačne« rešitve – programska oprema, ki učiteljem omogoča, da v oblaku shranijo takšne ali drugačne učne vsebine. Oblačne rešitve se v Sloveniji uvajajo počasi, medtem ko so interaktivni zasloni prisotni že nekaj let. Inovativne rešitve so in niso zahtevne za uporabo. Če si učitelji vzamejo štiri ure za izobraževanje, pokažejo malo samoiniciative, lahko osnovno znanje zlahka osvojijo,« pojasnjuje Aleš Celcar, direktor podjetja Inovatio, ki je regijski distributer inovativnih poslovnih in šolskih rešitev. Med glavnimi prednostmi inovativnih rešitev za prihodnost Celcar izpostavlja: »Zagotovo so to bolj motivirani učence, ki se preko igre več naučijo. Odraščajo s tablicami, napravami na dotik ipd. zato so bolj dovzetni za sprejemanje vsebine preko tovrstne tehnologije in rešitev.«

Izjava mag. Nives Kreuh, Zavod RS za šolstvo