»Potrebno je, in to je tudi vizija Statističnega urada, da imamo družbo, ki za svoje odločitve uporablja uradne statistične podatke in informacije v poslovnem in zasebnem življenju. Zato si na Statistične uradu RS prizadevamo, da bi se čim več ljudi zavedalo, da dobri vhodni podatki, pomenijo dobre izhodne podatke, ki jih je potrebno tudi uporabljati,« razlaga Simona Klasinc iz Statističnega urada. Klasinčeva skupaj s sodelavko Tino Žnidaršič na sejmu Feel the Future predstavlja produkte urada. Pravita, da so obiskovalci sejma navdušeni nad načinom prikaza statističnih podatkov, namenjenih splošni javnosti.

»Na Statističnem uradu RS veliko pozornosti posvečamo temu, kako pokazati uporabno vrednost uradnih statističnih podatkov. Zavedamo se tega, da če podatki ne pridejo do uporabnikov, nismo dovolj naredili. Če jih uporabniki ne razumejo in jih ne znajo uporabiti, spet nismo dovolj naredili. Zato iščemo načine, kako podatke prikazati na razumljiv in jasen način. In za različne uporabniške skupine pripravljamo različne produkte in storitve,« razlaga Simona Klasinc. Obiskovalcem prikazujejo statistične podatke na preprost, enostaven način v infografikah in drugih vizualizacijah. »Infografike so tukaj na sejmu top zadetek.«

Po besedah Simone Klasinc in Tine Žnidaršič je med mladimi obiskovalci sejma največ pozornosti požela tudi sicer najbolj obiskana spletna aplikacija urada – aplikacija imena, priimki in rojstni dnevi. »Mladi pogledajo, koliko prebivalcev ima enako ime kot oni, koliko prebivalcev je rojenih na isti dan kot oni.« Velikega zanimanja je deležna tudi kartografska aplikacija STAGE (statistika in geografija), ki jo lahko srednješolci in študenti, pa tudi že učenci devetega razreda, uporabijo pri svojih seminarskih nalogah, ali pa za razširitev znanja. Gre za statistične podatke v prostoru, na nivoju občin, regij, soseske in z njo lahko npr. preverimo, koliko prebivalcev živi okoli nas.

Podjetja Statistični urad na eni stani potrebuje kot poročevalske enote, na drugi strani pa so ena od uporabniških skupin. »Kaj hočemo povedati? Če poročevalske enote ne bi poročale, ali pa bi poročale slabe oz. netočne podatke, potem ti podatki, ki jim mi obdelamo in objavimo, ne bodo odraz dejanskega stanja. Podatki za uporabnike ne bodo uporabni v taki meri, kot bi bili sicer,« razlaga Klasinčeva.

Boljši podatki lahko pomenijo boljše življenje, zato je to že nekaj let slogan evropskega dneva statistike, ki ga obeležujemo danes (20. oktobra). Evropski dan statistike po besedah Simone Klasinc izhaja iz svetovnega dneva, ki pa ga na isti dan obeležujejo vsakih pet let. Cilj je ozaveščanje javnosti o vrednosti in pomenu uradnih statističnih podatkov. Potrebno je uporabljati uradne statistične podatke, ki imajo žig kakovosti. Na trgu je sicer danes poplava podatkov, urad pa je zavezan k standardom, statistični zaščiti, primerljivi metodologiji. Evropski dan statistike je slovenski statistični urad, ki je sicer zelo aktiven na Twitterju (@StatSlovenija) danes med drugim pospremil še s svojo stranjo na Facebooku: http://bit.ly/2gbYixM.