»V Sloveniji beležimo gospodarsko rast, soočamo pa se z velikim pomanjkanjem kadrov. Na področju lesarstva je danes prioriteta vse, od gozda, do končnih izdelkov. Potrebujemo usposobljen kader in sredstva za nakup nove tehnološke opreme. Mladi se morate odločati za obrtni poklic,« je pred začetkom Strokovnega posveta z naslovom Kako do kadrov v lesarstvu v okviru 51. MOS, poudaril predsednik OZS, Branko Meh.

V Obrtni zbornici Slovenije imajo štiri tisoč verificiranih delovnih mest za vajence. »Letos se je prijavilo kar 1.400 podjetij, ki so bili te vajence pripravljeni sprejeti. A prijavilo se jih je le 74,« je pojasnil Meh in dodal, da bo potreben dogovor med šolstvom in gospodarstvom, da bosta vendarle začela delati z roko v roki, in da bodo podjetja prišla do usposobljenega kadra.

Program Obdelovalec lesa in Lesarski tehnik sta v upadu, na program Tapetnik se je vpisala le ena oseba, raste pa program Mizar. Višje strokovno izobraževanje je solidno, kritično pa je na visokošolskem in magistrskem študiju. »Vnašati les v prostor je del reševanja sveta,« je izpostavil eden od govorcev in mlade pozval k vpisu.

V Sloveniji je na področju lesarstva že registriranih okoli tisoč podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 12 tisoč ljudi, rast na področju lesarstva je okoli 10-odstotna. »Podjetja, ki se ukvarjajo z lesom, z izdelki iz lesa dosegajo zelo visoko kvaliteto. V Evropi so poznana kot vrhunska podjetja. Dober primer so montažne oziroma lesene hiše, tu veljajo slovenski proizvajalci za vrhunsko kvaliteto na evropskem področju, kar sledi je stavbno pohištvo, vrata, okna. Lesarska podjetja največ izvažajo v Avstrijo, Italijo, Hrvaško, tudi Švico in Nemčijo,« je poudaril generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Jože Prikeržnik.

Vse civilizacije so obdelovale in uporabljale les, znanje se je razvijalo in prenašalo do današnjih dni. V času gospodarske rasti in ponovnega vzpona lesarske panoge v Sloveniji je to še večjega pomena, vprašanje pa je, kako zagotoviti kader. V obrtni zbornici in na direktoratu so pripravili kar nekaj ukrepov, ki bodo v pomoč pri pridobivanju kadra. »V lesni industriji so potrebni kadri s področja dizajna, trženja, marketinga. S pomočjo srednjih šol, fakultet in drugih ustanov si želimo priti do čim boljših kadrov, ki bodo lesni industriji pomagali k razvoju in uspešnemu preboju na trgih, ki so zelo zahtevni. Dodana vrednost na zaposlenega je v zadnjih treh letih porasla iz 26 na okoli 33 tisoč evrov, a številke lahko še dvignemo. Les, ki je naravni material, v Sloveniji pa ga je v izobilju, lahko še boljše izkoristimo, da bo zopet prinašal nova delovna mesta, dodano vrednost in višji življenjski standard za Slovence,« dodaja Prikeržnik. Na direktoratu so tako skupaj že podprli 94 projektov, med 165 podjetij pa so skupaj razdelili več kot 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Tudi v prihodnje bodo odprti razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjeni pa bodo predvsem podjetjem, ki želijo vlagati v kader in v modernizacijo opreme.

Direktorat za lesarstvo, ki so ga ustanovili pod okriljem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je le eden od ukrepov, ki naj bi pripomogel k oživljanju te še kako potrebne panoge. »Naša naloga je, da prisluhnemo kaj potrebujete, da z vašo pomočjo zagotovimo še večjo učinkovitost. Do konca finančne perspektive bomo zato odprli še nekaj razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev,« je dodal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Aleš Cantarutti. Kot je poudaril, morajo biti razpisi smiselni, denar pa pametno porabljen. Pripomnil je še: »Potrebujemo ideje, glas gospodarstva mora do nas, zato je današnje srečanje še kako pomembno. Pomembna je tudi internacionalizacija lesarske branže, slovenski trg je premajhen, pomemben je izvoz, potrebnih je nekaj veščin in znanj. Večino sredstev imamo zato pripravljena za mala in srednje velika podjetja in za tista, usmerjena v izvoz. Nabor ukrepov obstaja, dobrodošli ste vsi.« V okviru 5. javnega razpisa, ki je še odprt, je tako na voljo okoli 10 milijonov nepovratnih sredstev.

Dodana vrednost slovenskih podjetij je kakovost, odzivnost, majhnost in prilagodljivost. Podjetja, ki se ukvarjajo z lesom, z izdelki iz lesa, dosegajo zelo visoko kvaliteto. V Evropi so poznana kot vrhunska podjetja. »Dober primer so montažne oziroma lesene hiše, kar sledi je stavbno pohištvo, vrata, okna,« je še povedal Prikeržnik.

Čeprav so listavci in iglavci skoraj enakomerno zastopani, pa še vedno izkoriščamo predvsem iglavce. Ocenjujejo, da je na področju listavcev še veliko priložnosti in zato bodo v prihodnje podpirali tudi podjetja, ki bolj ustvarjajo iz listavcev.

Na letošnjem MOS-u je na ogled tudi razstava, ki govori o tem, da je les bogastvo in namenjen vsakomur.

»Naslov razstave je les za vse. Les za vse čase, za vse izdelke, za vse ljudi. Bistvo razstave je v dodani vrednosti, ki smo jo prikazali na opisih ob izdelkih. Ovrednotili smo jih s cekini. Obiskovalci lahko tudi vizualno čutijo, kako lesu dodajamo vrednost z višjimi stopnjami predelave, z oblikovanjem, z dizajnom.«

Izdelki so plod dela in znanja različnih slovenskih proizvajalcev, večino teh izdelkov pa lahko kupite na razstavnih površinah letošnjega MOS.