Najbolj zagreti obiskovalci so na sejmu že prvi dan. Čeprav tudi tisti, ki ste sejem danes zamudili, ne boste prihodnje dni prav nič prikrajšani. Odpeljal vam je samo vlak z otvoritveno akcijo, saj so prvi dan bile sejemske vstopnice samo 2 EUR. To je točno toliko, kolikor boste odšteli za kavo z mlekom v “kafiču za vogalom”. Čeprav ne vem zakaj se pritožujem, saj želimo biti druga Švica. Opaziti je, da se je sejem spremenil. Spremembe so dobre, so pa lahko tudi težke. Sploh za obiskovalce, ki so vajeni “stare šole”. Te namreč na MOS-u ne boste več našli.

MOS se je v zadnjih letih uspešno preoblikoval iz sejma, kjer si kupil tri metle za ceno dveh, v sejem, ki bolj, kot na nedeljski bolšjak spominja na čisto resen evropski sejem širokih nazorov s tem pa se tudi vedno bolj specializira.

Sejem bi lahko primerjal s hibridnim avtomobilom. Tako kot hibrida poganjata dva pogona, tako tudi sejem poganjata dve vrsti obiskovalcev. Na vhodu v isti vrsti stojijo poslovneži, ki iščejo nove poslovne priložnosti, nove partnerje na drugi strani pa družine, ki si želijo v živo ogledati materiale za gradnjo nove hiše ali pa morda poiskati idealne avtodom zanje. In ravno to je tisto, kar dela MOS res poseben. Organizatorjem je uspelo združiti politiko, gospodarstvo, male podjetnike in končne potrošnike na isto mesto. To se sliši kot kombinacija za uspeh. To omogoča, da lahko na posvetu o Zeleni mobilnosti slišiš vse o teoriji in praksah trajnostnega prevoza, nato se odpraviš eno nadstropje nižje, kjer si po bližje ogledaš tehnologije, ki omogočajo delovanje električnih avtomobilov, izveš vse o polnilnih postajah, ter se na koncu usedeš v popolnoma električni avto in se ob koncu dneva z njim odpelješ domov. To je tudi verjetno ideja, ki žene organizatorje, da v času digitalizacije, ko si lahko nadeneš očala VR in se znajdeš kjerkoli na svetu, sploh še organizirajo sejem s 1.400 razstavljavci. V času, kjer se vedno bolj prodajajo ideje, je težko le-te postaviti na stojnico. Razstavljavci pa so mi ves čas dokazovali obratno.